OFF zavzetja Darfurja
Sudanski vojaški poveljnik Abdel Fatah Al Burhan je sporočil, da se je sudanska vojska popolnoma umaknila iz Darfurja, s čimer je zahodna regija države ponovno pod popolno oblastjo Sil za hitro posredovanje oziroma RSF. Umik vojske iz Darfurja sledi zasedbi zadnje baze sudanske vojske v prestolnici regije El Fašer. Gre za ponovni večji preobrat v državljanski vojni, potem ko je sudanska vojska med koncem lanskega leta in letošnjim aprilom vnovič zavzela večino izgubljenega ozemlja. V Darfurju RSF od začetka državljanske vojne aprila 2023 sistematično iztreblja etnično skupino Masalitov. V Zahodnem Darfurju so sile RSF od začetka vojne ubile najmanj 15 tisoč Masalitov, skoraj 90 odstotkov preživelega prebivalstva pa je razseljenega. Državljanska vojna v Sudanu se je začela zaradi konflikta med RSF in sudansko vojsko, ki je želela enote RSF integrirati v svoje vrste, čemur so Sile za hitro posredovanje nasprotovale. Sudanska vlada je RSF leta 2018 najela za zatiranje revolucionarnega ljudskega gibanja v Sudanu. V državljanski vojni je tako zaradi delovanja RSF kot tudi sudanske vojske v zadnjih dveh in pol letih umrlo najmanj 150 tisoč ljudi. Čez 12 milijonov ljudi je svoje domove zaradi vojne zapustilo, več milijonov ljudi pa je akutno lačnih.
Tiskovni predstavnik bolnice v Al Aksi je sporočil, da čez 70 tisoč Palestincev potrebuje nujno medicinsko pomoč zunaj mesta Gaze zaradi okužbe s hepatitisom C. Do okužbe s to vrsto hepatitisa najpogosteje pride zaradi stika z okuženo krvjo, torej ko medicinska pomoč bolniku ni nudena v sanitarnem okolju.
Ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaichi sta podpisala sporazum, s katerim sta se državi zavezali k sodelovanju na področju rudarjenja in predelave redkih zemelj in drugih kritičnih mineralov. Sporazum predpostavlja vzpostavitev skupnih projektov na področju rudarjenja, za katere morata financiranje zagotoviti v naslednjih šestih mesecih. Takaichi – katere vzornika sta Margaret Thatcher in Shinzo Abe – iz desne Liberalno demokratične stranke, je na položaj stopila prejšnji torek. Na srečanju s Trumpom je premierka izjavila, da namerava prihodnje leto ameriškega predsednika nominirati za Nobelovo nagrado za mir. Medtem je Tetsuja Yamagami, obtožen atentata nekdanjega premierja Shinza Abeja, danes umor priznal pred sodiščem. Desničarskega premierja je Yamagami ubil julija 2022 z doma narejeno pištolo.
Venezuela je zamrznila plinski sporazum o dobavi zemeljskega plina Trinidadu in Tobagu, potem ko je sosednja država v svoje vode sprejela ameriško vojno ladjo USS Gravely. Rušilec z vodenimi raketami je v trinidadsko prestolnico Port of Spain z ameriškimi marinci na krovu v nedeljo prispel pred načrtovanimi skupnimi vojaškimi vajami. Od septembra je Trumpova vlada izvedla deset napadov na plovila v regiji, za katera trdi, da prevažajo droge, v napadih pa je ubila najmanj 43 ljudi. Trumpova vlada je poleg tega na Karibe napotila sedem vojnih ladij, podmornico, brezpilotne letalnike in lovska letala, v Mehiški zaliv pa eno vojno ladjo. ZDA so prav tako napovedale, da bodo odposlale ladjo USS Gerald R Ford, največjo letalonosilko na svetu, ki lahko sprejme do 90 letal in jurišnih helikopterjev.
Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so vložili pritožbo na 27-letno zaporno kazen, ki mu je bila prejšnji mesec izrečena zaradi spodletelega vojaškega udara po njegovem porazu na volitvah oktobra leta 2022. Prejšnji mesec so štirje od petih sodnikov vrhovnega sodišča Bolsonara spoznali za krivega petih kaznivih dejanj, vključno sodelovanja v oboroženi kriminalni združbi, poskusa nasilne prekinitve demokracije in organizacije državnega udara.
Ministrstvo za delo je na seji Ekonomsko-socialnega sveta s sindikati dokončno doreklo višino božičnice, ki bo znašala 639 evrov. Delodajalci se seje niso udeležili, saj predstavniki vlade niso upoštevali njihovih pozivov, da bi bila božičnica prostovoljna in oproščena davkov. O tem, ali bo o predlogu o uvedbi božičnic lahko odločala vlada, čeprav ta ni dogovorjen z delodajalci, bo moral odločiti premier Robert Golob.
Zaradi umora Novomeščana, za katerega je obtožen pripadnik romske skupnosti iz Šentjerneja, bo danes popoldne v novomeškem mestnem svetu potekala izredna seja o poslabšanju varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji. Udeležil se je bo tudi premier Robert Golob, ki bo na seji predstavil predloge ukrepov za »ureditev razmer«. Poleg Goloba se bosta seje udeležila tudi ministra v odstopu – notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič – ob njih pa bosta med drugimi prisotna tudi minister za delo Luka Mesec in šolski minister Vinko Logaj. Mesec sicer za razliko od kolegov iz drugih dveh koalicijskih strank o odstopu ne razmišlja, čeprav ga je k temu pozvala nekdaj svobodna, zdaj pa poslanka iz vrst SD Mojca Šetinc Pašek.
Župan Novega mesta Gregor Macedoni je občane pozval, naj se, medtem ko bo potekala seja, udeležijo protesta z naslovom »Dovolj je«, ki ga je sklical sam.
Ljubljansko krožišče na Žalah bo danes in jutri ponovno popolnoma zaprto za promet zaradi nadaljnje obnove ceste, ki traja že od poletja. V času krompirjevih počitnic, ko je med drugim dan mrtvih, bo poleg tega zaprta celotna Šmartinska cesta, promet do pokopališča Žale pa bo potekal enosmerno.
Akademskih petnajst:
Prejšnji teden je po spletu zaokrožilo vabilo na roditeljski sestanek na I. Osnovni šoli Žalec, ki je bilo napisano v slovenščini in v albanščini. Ravnateljica Andreja Špajzer je pojasnila, da so opazili majhen odziv staršev priseljencev na uvodni roditeljski sestanek, za katerega so poslali vabilo le v slovenščini. Za starše učencev priseljencev, ki ne govorijo slovensko in prihajajo iz albansko govorečega okolja, so zato organizirali dodaten roditeljski sestanek in vabilo zanj napisali v slovenščini in albanščini. Razdelili so ga le učencem albanskih korenin, katerih starši se prvega sestanka niso udeležili. 19 odstotkov učencev na šoli namreč prihaja iz družin, katerih materni jezik ni slovenščina. Izmed teh je največ učencev albanskega rodu. Dvojezično vabilo je razburilo nekatere starše, ki so ga objavili na družbena omrežja. V stranki Nova Slovenija so vabilo videli kot nevarnost nadomeščanja slovenskega jezika v javnem prostoru ter kot nezakonito. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je način komuniciranja s starši otrok priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina, v pristojnosti šol. Dodali so tudi, da prevod vabila ni bil nezakonit. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sicer določa, da je učni jezik v šolah slovenščina, razen na območjih madžarske in italijanske narodne skupnosti. Vseeno pa vabilo ni del vzgojno-izobraževalnega procesa v smislu pouka ali dejavnosti, namenjenih učencem, zakon pa natančnih načinov uporabe sredstev informiranja ne predpisuje. Na ministrstvu so med drugim poudarili, da so osnovne šole zavezane k spoštovanju načela inkluzivnosti in zagotavljanju enakih možnosti za vse učence.
Vlada je na seji 23. oktobra v načrt razvojnih programov za obdobje 2025 do 2028 uvrstila tudi nova projekta o ureditvi dostopnosti za gibalno ovirane v dijaških domovih Tabor in Drava. V Dijaškem domu Tabor bodo objekte dóma prilagodili glede na sodobne standarde dostopnosti, da bodo omogočali varno in samostojno uporabo gibalno oviranim dijakom. Tri sobe bodo prilagodili z vgradnjo širokih vrat in brezpragovnega prehoda s hodnika v sobe, namestitvijo večje postelje in omare ter vgradili fizična pomagala ob posteljah in mizah. Namestili bodo tudi več klančin in uredili dostopna stranišča. V Dijaškem domu Drava bodo dogradili nova dvigala in v pritličju prilagodili prostore, da bo tam omogočeno bivanje sedmim gibalno oviranim osebam v enoposteljnih sobah.
Prejšnji ponedeljek je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva uvedbo potrjevanja delovnih zvezkov in delovnih učbenikov. Učna gradiva so bila po letu 2005 izločena iz sistema strokovnega preverjanja in s tem prenesena v pristojnost posameznih učiteljev in založb. Ministrstvo in strokovni organi torej niso imeli pregleda nad kakovostjo in vsebino gradiv ter mehanizmov za zagotavljanje njihove strokovne in didaktične ustreznosti. Velike razlike so na ministrstvu opazili tudi med šolami in regijami. Ker učenci nimajo dostopa do enako kakovostnih gradiv, to povzroča neenotne pogoje za izvajanje pouka in neenakomerne stroške za starše. Dopolnitev zakona bi omogočila, da bi šole v praksi uporabljale gradiva, ki so ustrezno strokovno preverjena, in vzpostavitev enotne ureditve na vseh ravneh izobraževanja.
Hrvaški parlament je potrdil spremembo zakona o obrambi in uvedel obvezno služenje vojaškega roka za moške, rojene leta 2007, ki so letos stari 18 let. Obrambno ministrstvo jih bo na služenje pozvalo v letu 2026, ko bodo dopolnili 19 let. Zakon je bil sprejet s 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti. Služenje bodo lahko časovno zamaknili študenti in nekateri športniki, zato bodo izjemoma pozvali tudi moške, stare od 20 do 29 let. Tisti, ki se na vpoklic ne bodo odzvali, bodo prejeli kazen od 250 do 1300 evrov. Za ženske služenje vojaškega roka ne bo obvezno. Zakon omogoča tudi ugovor vesti iz verskih in moralnih razlogov. V tem primeru bodo naborniki usposabljanje opravljali s tremi meseci v civilni zaščiti ali štirimi meseci v lokalnih skupnostih.
Dodaj komentar
Komentiraj