.: Ljubljana

 

Jalla Jalla // 21.00 // ANTI-EVERYTHING (hard core - TRINIDAD & TOBAGO)

 

To je to, kar vemo, sori.

 

**

 

Stara mestna elektrarna Elektro Ljubljana // 20.00 // Jovićević/Miklós/Wójcinski Trio, jazz koncert

 

Jovićević/Miklós/Wójcinski Trio (Srbija/Madžarska/Poljska) z odprtostjo forme, svobodo in originalnostjo prinaša na odre posebno glasbeno svežino.

Trije odlični glasbeniki so znani po improvizaciji, kompoziciji in sodobnem pristopu v komornem jazzu. Igrajo avtorsko glasbo, večinoma spontano komponirano. Novembra 2018 so v okviru programa Artist and Residence v Novem Sadu poleg skupnih delavnic in nastopov posneli tudi svoj prvi skupni album. Od takrat skupaj nastopajo na koncertnih turnejah.

 

Pred koncertom v ljubljanski Stari elektrarni bo Jovićević/Miklós/Wójcinski Trio

16. septembra nastopil na Bartok National Radio Broadcast v Budimpešti in 17. septembra 2022 na Bučno Festu na Lesnem Brdu v Sloveniji.

Glasbeniki:

Jasna Jovićević: rog, saksofon, klarinet (Srbija)

Silvester Miklos: bobni (Madžarska)

Ksawery Wojcinski: kontrabas (Poljska)

 

Vstopnice: 5 EUR

 

**

 

.: Drugje

 

Klub Močvara, Zagreb // 20.00 vrata, 21.00 začetek // HARDCORE-PUNK/MATH-CORE ŠAMARANJE; OCTOPOULPE (Južna Koreja/Francuska/Meksiko)

 

Hardcore. Math rock. Punk. Screamo. Ili jednostavno geek core. Tako bi se nekako najlakše opisalo ono što svira Octopoulpe, odnosno muzičar JP koji stoji iza ovog projekta. Iako je rođen u Francuskoj, JP Octopoulpe naziva južnokorejskim projektom jer je nastao u toj zemlji u kojoj živi od 2015. Često obitava i u Meksiku pa se može reći da je ovo prava globalna atrakcija.

 

Bez obzira to odakle dolazi i kako ćemo nazvati glazbu, jedna stvar je jasna - Octopoulpe svira potpuno beskompromisnu glazbu. Nakon što se 2015. predstavio maxi EP-em "Squid Korea" dvije godine kasnije objavio je album "Man Won" da bi 2020. izašao i posljednji studijski materijal - "Kichompré".

 

Octopoulpe je svojim radom oduševio mnoge poklonike žestoke glazbe, a svi ističu kako su upravo njegovi live nastupi najbolje što se od njega može doživjeti. Kako to zvuči možda najbolje opisuje on sam: "Octopoulpe is a half-naked creature playing tentacular music, from Math-rock to punk-hardcore. Thanks to his many tentacles, he can play drums and control other instruments and video-projections at the same time, allowing him to play with his digital self."

 

Ovaj južnokorejsko-francusko-meksički umjetnik je nastupao na mnogim festivalima i klubovima diljem svijeta, a sada dolazi u Močvaru da nam donese dozu beskompromisne energije koja osvaja sve redom.

 

"This album is really something refreshing, since I listened to it I haven't stopped playing it frequently." Dissonant Universe o albumu "Kichompré".

 

Vstopke: 50 kun.

 

**

 

:: Performativa

 

PTL // 20.00 // Plesni film: Tri sestre

 

Avtorsko delo je nastalo po motivih gledališke igre Tri sestre A. P. Čehova pod režisersko taktirko Natalije Manojlović in dramaturško zasnovo Ivane Đula v produkciji Teatra &TD, leta 2017. Film črpa inspiracijo iz izkušenj nastalih med gostovanjem predstave v okviru projekta Ruksak(pun) kulture Ministrstva kulture.

 

Režija in koreografija / Directing and Choreography: NATALIJA MANOJLOVIĆ VARGA, MIRO MANOJLOVIĆ

Montaža / Film montage : MIRO MANOJLOVIĆ

Scenarij / Script: NATALIJA MANOJLOVIĆ VARGA

Asistent koreografije / Assistant Choreographer: PETRA CHELFI

Nastopajoči / Performers: PETRA CHELFI, IVANA PAVLOVIĆ, MARTINA TOMIĆ

Dramaturgija / Dramaturgy: IVANA ĐULA

Kamera / Camera: NINA ĐURIĆ

Glasba / Music: HRVOSLAVA BRKUŠIĆ, HRVOJE NIKŠIĆ

**

 

Mini teater // 20.00 // Sedem sekund večnosti

 

Sedem sekund traja kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr v filmu Extase Gustava Machatyja (1933), pravzaprav Hedwig Eva Maria Kiesler, kot se je takrat še imenovala. Priimek, pod katerim je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda, je prevzela šele ob prihodu v Ameriko. Teh sedem sekund, ki prevevajo Turrinijevo igro, morda niti ni bilo tako zelo usodnih zanjo, čeprav se je film z radikalnostjo res zapisal v zgodovino. 

 

Ampak igra Petra Turrinija ni pripoved o zgodbi njenega življenja. Njeno biografijo je na nekaj mestih celo spremenil – še posebej, ko gre za njeno poreklo (Hedwig Kiesler se je v resnici rodila v bogati judovski družini na Dunaju); vprašljivo je tudi, koliko so jo prizadeli pogromi nad Judi, čeprav je res sovražila nacizem, ampak svojega judovskega porekla ni priznavala. A Turrini njo išče za tistim, kar je znano in priznano, dodaja pa motive iz tradicije njenega sveta. Toda ne iz samovolje, ampak da bi prek mita o najlepši ženski na svetu in njeni nesmrtnosti ustvaril epopejo o nekem svetu, ki izginja: o potovanjih med srednjo Evropo, prežeto s travmami, in hollywoodsko Ameriko, ki jih je prestajalo toliko umetnikov, še posebej judovskih; o konfliktih med visoko kulturo in fašističnim zlomom na eni in razkorakom med razvpito slavo in gluho samoto na drugi strani … Gre paradigmatično zgodbo 20. stoletja, ki pa jo tokrat živi ženska. 

 

Ženska, ki navkljub občudovanju, ki ga vzbuja, vedno ostane preslišana, tudi utišana v tistem, kar ona zares je; kajti inteligentnost in izostrena občutljivost za lastne omejitve in za družbene krivice po merilih sveta ne pristajata ženski, ki navdušuje s svojo telesno lepoto. Zato ostaja zmeraj sama, in to na malomeščanskem Dunaju, v svetovljanskem Berlinu, sredi filmskega glamurja in tudi med zlikovci v zaporu … skoz in skoz, celotno življenje enako sama kot si sam tik pred smrtjo. Vendar ona govori, navkljub alkoholu, zavesti o minljivosti in lastnih neuspehih, navkljub možnosti, da bo preslišana: pripoveduje o sebi in svetu, ki ga je doživela v vsej njegovi kompleksnosti, kontradiktornosti, sijaju in grozi, katere skrajna podoba je pogrom nad Judi, ki se ponavlja na mehiški meji in na mnogih drugih … ta čas tudi na naši. S podobo fascinantne lepotice odkriva Turrini žensko, ki govori, da bi nam povedala zgodbo o našem svetu.

**

 

Gledališče Glej, ampak v GT22 v Mariboru // 20.00 // Kako smo prišli do sem?

 

Gregor Zorc in Matej Recer - sodobna barda nas brezkompromisno soočata s kulturnimi razlikami, drugačnimi časi, a istimi prostori. S prevračanjem družbenih kontekstov preko individualnih zgodb gradita vpogled v bistvo človeškosti. Avtorja tako bolj kot o sebi govorita o nas. Njuno vprašanje »Kako smo prišli do sem?« hkrati že ponuja odgovor: »Naprej gremo lahko samo skupaj!«

**

 

Lutkovno gledališče Ljubljana // 19.00 // 410 kilometrov

 

Predstava niza fragmente resničnih zgodb, ki jih na bolj ali manj neposreden način prenašajo predmeti. Objekti služijo kot vstopne točke v različne zgodbe, delujejo kot dokazi, zagovorniki zgodb, ki jim pripadajo. Zgodbe, ki jim služijo, v njih pokažejo latentno življenje, mestoma se to zgodi, ko delujejo kot izhodišče za glasbeno podlago. Nekatere pripovedi so podane kot ready-made, predstava pa skuša ustvariti kontekst, v katerem odlomek resničnosti zaživi drugače, onkraj resničnosti.

**

 

:: Kino

 

Kinoteka // 18.00 // Kje je hiša mojega prijatelja?

 

Na iranskem podeželju osnovnošolec Ahmed po napornem pouku, pri katerem učitelj zagrozi, da bo tisti, ki naslednji dan ne bo imel domače naloge, izključen iz šole, zgrožen ugotovi, da je v svojo torbo pomotoma pospravil zvezek sošolca. Ahmed se kljub nasprotovanju staršev odpravi čez hribe v sosednjo vas, kjer naj bi živel sošolec, vendar imajo tam vse ulice in vsi ljudje enaka imena. Osebna drama vztrajnega dečka se stopnjuje, saj je neomajen v odločitvi, da prijatelj ne sme biti žrtev njegove neprevidnosti. Ob Ahmedovem prizadevanju se izrišeta izčrpen portret ruralne iranske družbe in poglobljena prispodoba pomena zavedanja osebne odgovornosti.

 

država: Iran / leto: 1987 / barva: barvni / podnapisi: slovenski (sp) / dolžina: 83'

**

 

Kinoteka // 20.00 // Medena dežela

 

Hatidze Muratova z bolehno materjo živi v odročnem gorovju globoko na Balkanu v vasi brez cest, elektrike ali tekoče vode. Zadnja v dolgi tradiciji divjih čebelarjev se preživlja z nabiranjem medu v majhnih panjih in jih prodaja v najbližjem mestu. Hatidzino mirno življenje razburka prihod nomadske družine, ki prispe z rjovečimi motorji, sedmimi sitnimi otroki in čredo goveda. Hatidze optimistično sprejme obete sprememb, a kmalu se razvije spor, ki razkrije temeljno nesoglasje in napetost med naravo in človekom, slogo in disharmonijo, odgovornostjo in izkoriščanjem.

 

država: Severna Makedonija / leto: 2019 / barva: barvni / podnapisi: slovenski (sp) / dolžina: 86'

**

 

Kinodvor // 17.45 // Dolina solz

 

Medtem ko v jedilnici zapora na Dobu poteka koncert Matjaža Pikala in skupine Autodafé, spoznavamo zgodbe treh obsojencev.

 

Boštjan Korbar / Slovenija / 2020 / 109 min / slovenščina

**

 

Kinodvor // 19.00 // Gospod Bachmann in njegov razred

 

Intimen dokumentarec o močni vezi med nekonvencionalnim osnovnošolskim učiteljem in njegovimi najstniškimi učenci. Zabaven, ganljiv in navdihujoč poklon umetnosti poučevanja in učenja. Dobitnik srebrnega medveda in nagrade občinstva na Berlinalu.

 

Maria Speth / Nemčija / 2021 / 217 min / nemščina

**

 

___________________