Septembra letos je satirična znanstvena revija Annals of Improbable Research zopet podelila Ig Nobelove nagrade. Nagrado za biologijo je prejela japonska skupina, ki je raziskala zaščitno vlogo črtastega vzorca zebre pred napadi obadov. Obadi so namreč eni glavnih nadlog za živino, črno-bela črtasta kamuflaža krav pa bi lahko bila za okolje bolj sprejemljiva rešitev kot presežna uporaba pesticidov. Svoje ugotovitve so objavili leta 2019 v reviji PLOS One. 

Raziskovalna skupina je učinkovitost zaščite zebrinega vzorca preizkusila v eksperimentu s šestimi japonskimi črnimi kravami. Vsako izmed njih so v razponu treh dni pobarvali z vzorcem črno-belih prog, zgolj črnih prog ali pa so jih pustili brez vzorca. S pomočjo fotografij in opazovanja so raziskovalci in raziskovalke krave nato spremljali v 30-minutnih intervalih in prešteli število kravjih gibov, s katerimi naj bi odganjale obade, in število obadov, ki so pristali na kravah. 

Prisotnost obadov na kravjem telesu so beležili s statistično analizo fotografij. Analiza je pokazala skoraj 50 odstotkov manjše število obadov na kravah, pobarvanih s črno-belimi progami, kot na ostalih. Število gibov, namenjenih odganjanju obadov, se je prav tako zmanjšalo. Čeprav je bila razlika v številu gibov le 10-odstotna, so bili gibi, prisotni pri zamaskiranih kravah, manj energetsko potratni, na primer trzanje s kožo. Pri ostalih dveh skupinah pa so prevladovali otresanje z glavo in topotanje s kopiti, torej bolj energetsko potratni gibi. Pomembne razlike med kravami brez vzorca in kravami s črnimi progami ni bilo. 

Kot so pokazale druge dosedanje študije, obadi živino iščejo s pomočjo vonja in zaznavanja telesne temperature živali. Pri pristajanju na njih pa se sicer zanašajo predvsem na vid, torej prepoznavanje oblike in premikanja. Znanstvena ekipa zato predpostavlja, da dovolj ozke črno-bele proge ali dovolj majhne bele pike na črnem ozadju zaradi razlik v svetlosti površine mrčes zmedejo v fazi pristajanja. Obadi tako zmotno predvidevajo svojo oddaljenost od površine in začnejo upočasnjevati prepozno.

Obadi, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev, so resni škodljivci v živinoreji, saj s svojimi bolečimi ugrizi vplivajo na obnašanje živine. Živina, ki jo grizejo obadi, se namreč manj časa pase, manj pojé in večkrat uporablja gibalne vzorce, s katerimi se trudi obade odgnati. Takšno obnašanje lahko poveča toplotni stres in možnosti poškodbe živali, prav tako pa zmanjša njihovo telesno težo in količino proizvedenega mleka. Živinorejci zato uporabljajo različne pesticide za manjšanje ekonomske škode, nastale zaradi obadov. Nagrajena japonska raziskovalna skupina tako kot okolju prijazen in za živino varen način odganjanja obadov predlaga barvanje teles živine z zebrastimi vzorci. 

//////////////////

Ameriška raziskovalna skupina je analizirala podatke več kot tisoč bolnikov s pljučnim ali kožnim rakom, ki so se med letoma 2019 in 2023 zdravili z zaviralci imunskih nadzornih točk, vrsto imunoterapije. Pri bolnikih z rakom so opazili daljše preživetje, če so pred začetkom imunoterapije prejeli odmerek mRNK cepiva proti SARS-CoV-2. Članek, objavljen v reviji Nature, je raziskovalna skupina predstavila na Kongresu Evropskega društva za medicinsko onkologijo v Berlinu.

Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk poveča aktivnost celic imunskega sistema, imenovanih limfociti T, da se bolje odzovejo na prisotnost tumorja. Pri skoraj polovici bolnikov z rakom terapija ne deluje zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, zato jo lahko podpremo s cepivi, ki imunske celice spodbudijo k uničenju rakavih celic. Cepiva običajno delujejo tarčno, torej ciljajo posebne molekule na tumorju, zato je eno od odprtih vprašanj zakaj lahko denimo cepivo proti covidu-19 podaljša življenje po imunoterapiji. Raziskovalke ugibajo, da ima cepivo proti covidu-19 podoben splošni učinek, kot so ga opazili tudi pri nekaterih drugih cepivih – spodbudi imunski sistem, da najde tumor in se vanj usmeri. Tako so bolniki, ki so prejeli cepivo mRNK proti covidu-19 vsaj sto dni pred začetkom imunoterapije v povprečju živeli skoraj dvakrat dlje kot bolniki, ki odmerka niso prejeli.

Cepiva, ki so za rakave bolnike v uporabi sedaj, so izdelana za vsakega bolnika posebej, saj je vsak tumor drugačen in se lahko hitro razvija. Izdelava je zato draga in časovno potratna. Uporaba že obstoječega in relativno poceni cepiva s splošnim spodbujevalnim delovanjem na imunski sistem, kot je cepivo proti covidu-19, bi omogočila učinkovito podporno zdravljenje za več bolnikov, za katere zgolj imunoterapija ne zadostuje.

ZOFFo sta pripravili Ana in Boža.