Dvojna raba … je zloraba
Tudi tisti, ki ne spremljajo političnega dogajanja doma in po svetu, vedo, da so trenutni časi politično turbulenti in vse bolj groteskni. Dnevni mediji redno slikajo vojno v Ukrajini in štejejo mrtve v Palestini, slovenska vojska novači mlade po šolah in športnih dogodkih, Natu smo obljubili potrojitev izdatkov za tako imenovano obrambo. Nič čudnega, da mnogi čutijo možnost, da bomo kmalu v vojni tudi mi. Sta oboroževanje in militarizacija naše družbe, ki pronica v načrte, direktive in proračune držav Evropske unije, nekaj samoumevnega? Veliko in pomembno vprašanje, na katero v današnjem kratkem znanstvenem komentarju ne bomo uspeli v celoti odgovoriti. Osredotočili se bomo na poskuse postopne militarizacije financiranja evropske znanosti. Posebej se bomo posvetili konceptu blaga z dvojno rabo, ki dobiva vse večji pomen v evropski znanosti in gospodarstvu.
Blago z dvojno rabo, angleško »dual use«, je besedna zveza z zelo spreminjajočo in nejasno opredelitvijo. Evropska unija jo danes razlaga kot vse izdelke, programsko opremo in tehnologijo, ki jo je mogoče uporabiti v civilne ali vojaške namene. Finančna uprava Republike Slovenije jo definira kot civilno blago praviloma namenjeno civilni uporabi, ki pa se zaradi svojih lastnosti lahko uporabi tudi v vojaške namene. Katero blago torej spada pod besedno zvezo »blago z dvojno rabo«? FURS našteje te primere - citiramo: obdelovalni stroji, ventili, gravimetri, posebne zlitine, kemikalije, zaščitna in opozorilna oprema, laserji, tekočine in maziva, nekateri ležaji, elektronske komponente, programska oprema in tako dalje. Če povzamemo, skoraj karkoli.
Prvi primeri blaga z dvojno rabo izhajajo iz prve svetovne vojne, ko je bil proces, namenjen sintetični izdelavi gnojila, uporabljen za izdelavo streliva in vojnih plinov. Med drugo svetovno vojno je nato verižna jedrska reakcija urana omogočila uporabo novega znanja tako za civilne namene, pridobivanje elektrike, kot za proticivilne, izum atomske bombe. Tovrstne dvojne uporabe novih odkritij in znanja so spodbudile prve zakonodaje, ki so omejevale izvoz znanja in blaga z dvojno rabo.
Med hladno vojno so se definicije blaga z dvojno rabo dokaj ozko naslanjale na kategorijo končnih izdelkov s področij, kot so jedrska znanost, informacijska tehnologija in kemija. Skupna lastnost končnih izdelkov, takrat obravnavanih kot blago dvojne rabe, je bila preprosta in dokaj direktna možnost uporabe za vojaško rabo. Temeljne raziskave niso bile deležne oznake dvojne rabe, saj so bile še daleč od uporabe v vsakdanu. Za takšne raziskave je zaradi njihove oddaljenosti od industrijske rabe namreč značilno, da se njihove ugotovitve prosto širijo predvsem med znanstvenicami in znanstveniki. Ker je danes prenos znanja od raziskovalnega in inovacijskega laboratorija do proizvodne hale mnogo hitrejši, je pomen besed »z dvojno rabo« prvotno definicijo prerasel. Blago z dvojno rabo danes namreč ni več zgolj kategorija blaga, torej seznam produktov s posebno oznako, ampak je postala magična besedna zveza, s katero podjetja in raziskovalni inštituti strateško večajo dostop do sredstev. Slednje načeloma predstavlja tržno prednost pred tistimi, ki v svojem delu ne poudarjajo potencialne vojaške uporabnosti.
Da bi bolje razumeli, kako lahko blago z dvojno rabo služi kot strategija za pridobivanje sredstev in prednosti na trgu, se moramo najprej vprašati, kakšna je pot izdelka od ideje do prodaje na trgu. Splošna pot proizvodnje izdelka in njeno financiranje sta načeloma odvisni od kategorije izdelka: civilna, vojaška ali dvojna raba. Blago izključno za civilno uporabo sledi logiki komercialne proizvodnje od raziskav in inovacij do proizvodnje, prodaje in distribucije uporabnikom. Zaradi nepredvidljivosti odnosa med ponudbo in povpraševanjem je glavna značilnost komercialnega trga hitrost prehajanja projektov od idej do produkta zaradi tveganja lastnih sredstev. Trg blaga, namenjenega izključno obrambnim namenom, se od komercialnega bistveno razlikuje. Zaradi vladnih ureditev, ki z razpisi strogo določajo in podaljšujejo nabavne cikle, je namreč bistveno počasnejši. Hkrati pa je z vladnimi pogodbami sofinanciranja stabilnejši. Kot so izpostavili v publikaciji War on Rocks in The Recursive, strategija blaga z dvojno rabo predvideva uporabo hitrosti komercialnega trga in stabilnost državnega sofinanciranja.
Za trenutno obdobje med letoma 2021 in 2027 je ureditev financiranja raziskav in inovacij v Evropski uniji zelo jasno ločevala civilno in vojaško področje raziskav in razvoja. Civilne in zgolj civilne raziskave in inovacije so lahko sofinanciranje črpale iz dveh programov: Obzorje Evropa, angleško Horizon Europe, in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Na drugi strani je obrambne raziskave ter tiste z dvojno rabo financiral zgolj Evropski obrambni sklad. Na civilni strani naj torej ne bi prihajalo do prekrivanja z vojaškimi interesi.
Zaskrbljujoča vse bolj vojaška retorika evropskih voditeljev in industrijskih lobijev se preliva v naš vsakdan tudi skozi financiranje znanosti. Nov predlog proračuna za Evropsko unijo med 2028 in 2034 namreč predvideva podvojitev sredstev projekta Obzorje Evropa, ki pa po novem ne bo več zgolj civilen. V predlogu financiranja jasno prioritizirajo inovacije z dvojno rabo. Čeprav točnih kriterijev za dodeljevanje sredstev za znanost in inovacije z novo shemo še nimamo, je komentar Ekaterine Zaharieve (ekateríne zahàrjeve), evropske komisarke za raziskave in inovacije, jasen. Citiramo: Program Obzorje Evropa bo primarno namenjen inovacijam z dvojno rabo, razlikovanje med civilno in obrambno namembnostjo naj bi po njenem mnenju bilo tako ali tako umetno. Pa vendar, lahko res trdimo, da takšna sprememba v zastavi financiranja evropske znanosti in inovacij ne bo imela stvarnih učinkov na to, kako delamo v znanosti?
Glede na široko definicijo blaga z dvojno rabo je možno, da bodo nevojaške raziskovalne skupine zgolj prilagodile besedišče, s katerim prijavljajo svoje projekte, in nespremenjeno delovale naprej. Ne glede na to: zakaj bi morali utemeljevati pomembnost svojih raziskav in inovacij na podlagi (poudarjeno) potencialne vojaške uporabnosti? Prenos fokusa na dvojno rabo v evropski znanosti bo imel vsaj dva direktna učinka. Prvič bo spodbujal militaristično razmišljanje med prijavljanjem projektov. In drugič: tovrstna prioritizacija dvojne rabe raziskav in znanja lahko zaskrbljujoče vpliva na deljenje in dostopnost izsledkov v akademskih krogih. Izvoz in deljenje izsledkov raziskav z dvojno rabo je namreč nadzorujejo in omejujejo posamezne države EU in Evropska unija sama.
Za konec poudarjamo, da točna ureditev financiranja s programom Obzorje Evropa v obdobju 2028–2034 še ni dorečena. Ne vemo, ali bo sklad z dvakrat večjim proračunom ločen na del, ki bo namenjen zgolj civilnim raziskavam in inovacijam, in na del za dvojno rabo, ali bodo raziskave s potencialno vojaško uporabo prioritizirane v celotnem skladu. Kako bo z regulacijo izvoza in širjenja raziskovalnih ugotovitev, vezanih na dvojno rabo? Obzorje Evropa načeloma predvideva odprt dostop do vseh izsledkov raziskav, ki jih financirajo. Bo to veljalo tudi za potencialno obrambno občutljive projekte z dvojno rabo? Glede prihodnosti financiranja je torej še mnogo neznank, ki se bodo izrisale v naslednjih mesecih. Upravičeno nas lahko skrbi, da bo prioritizacija dvojne rabe spodbudila uporabo znanosti v vojaške namene in potencialno okrnila njeno dostopnost.
S pomočjo osebnega računalnika za zgolj civilno rabo je komentirala Ana.
Dodaj komentar
Komentiraj