Lonček, kuhaj digitalizacijo
Kar zadeva pismenost, nam trda prede. Mednarodna raziskava PISA 2022 dokazuje, da slovenski 15-letni mladostniki in mladostnice v mednarodnem merilu nazadujejo v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Nič čudnega torej, da je leta od tega spoznanja slovenski prostor vzgoje in izobraževanja zaznamoval trud za prenovo in spremembe, ki bi lahko obrnile zaskrbljujoči trend. V to sodi sto in en projekt za digitalizacijo, zdaj pa tudi zelena in digitalna kurikularna prenova, ki se obeta v prihodnjih letih.
Kako pripravljeni smo nanjo, smo šle poizvedovat na Brdo pri Kranju. Tam je namreč v četrtek, 21. avgusta, potekala 11. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Sloveniji v organizaciji Zavoda za šolstvo, tokrat pod sloganom »Spremembam odpiramo vrata«. Konferenca je vsako leto namenjena predstavitvi in pregledu ključnih sprememb v vrtcih ter osnovnih in glasbenih šolah, letos pa je bil del programa namenjen tudi splošni kurikularni prenovi vzgoje in izobraževanja. Novosti v šole in vrtce uvajajo predlogi novel zakona o maturi, zakona o vrtcih, zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter novele zakona o osnovni šoli, zakona o šolski inšpekciji in zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so v veljavo že stopile. Ta paket predstavlja pravno podlago za spremembe, ki so bile predlagane v dokumentu Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki je danes Programski dokument za razvojno načrtovanje do 2033 Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da so pedagoški delavci dobro pripravljeni na novo šolsko leto, ob tem pa navedel nekaj številk, ki slikajo trenutno podobo sistema za vzgojo in izobraževanje.
Ministrstvo si je, kot pove Logaj, za izvajanje kohezijske politike od skupne državne pogače zagotovilo velik kos, ki znaša 318 milijonov evrov. Finance bodo razporejene po letih prenove in različnih projektnih namenih, kot so usposabljanje učiteljev, delo s priseljenci, posodabljanje programov in podobno.
Nekateri deli kurikularne prenove so v pedagoški javnosti želi dvome o količini usposobljenega kadra, ob tem pa je v letošnjem letu predčasno in nepričakovano prenehal še projekt Digitrajni učitelj. Tega so financirali ministrstvo, Evropska unija in mošnjiček za okrevanje in odpornost, strokovne delavce v izobraževanju pa naj bi opremljal ravno z opisanimi kompetencami, zato nas je zanimalo, če so delavci v šolstvu kljub temu pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša prenova. Odgovarjata Logaj in direktorica Zavoda za šolstvo, Jasna Rojc:
Programski dokument ministrstva je razdeljen na 6 prednostnih področij, področja pa na strateške cilje in podcilje. V današnji oddaji se bomo posvetile prvemu prednostnemu področju Družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja in Strateškemu cilju razvoja digitalne pismenosti. Ta se nanaša na digitalno pismenost za učence in dijake, za vrtce pa predvideva posodobitev Kurikuluma za vrtce tako, da se vključi zavedanje o digitalnih tehnologijah brez dejanske uporabe tehnologij. Nov program za vrtce je februarja letos sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, nadomestil pa je kurikulum, ki je bil – z nekaj dopolnitvami – veljaven od leta 1999. Predvideva uporabo digitalne tehnologije kot obogatitev programa, ko je to smiselno in se želenih učinkov ne da doseči brez nje.
Ravnateljico vrtca Pedenjped Novo mesto smo povprašale, kakšen je odnos vodstva in zaposlenih v vrtcu do vpeljave učenja digitalnih veščin in uporabe digitalnih tehnologij v vrtcih.
Projekti, ki razvijajo digitalno pismenost že pri vrtčevskih otrocih, se v nekaterih vrtcih že izvajajo. O takem projektu nam je na konferenci povedalo vodstvo vrtca Pedenjped Novo mesto.
Projekt RINKO je namenjen učenju osnovnih veščin računalništva, informatike in programiranja v vrtcih brez uporabe računalnikov, vanj pa je trenutno vključenih deset vrtcev po Sloveniji. Deluje v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, financira pa ga Evropska unija.
Poglejmo še, kaj lahko od kurikularne prenove pričakujejo starejši otroci. Drugi podcilji, ki se nanašajo na osnovne in srednje šole, vključujejo zagotovitev sodobne računalniške in programske opreme za učence in učitelje, izvajanje preventivnih programov o digitalni varnosti in odvisnosti od tehnologije, vključevanje vsebin računalništva in informatike v redni pouk ter spodbujanje znanja o umetni inteligenci za srednješolce.
Eden od najbolj konkretnih predlaganih ukrepov je uvedba predmeta računalništvo v obsegu 105 šolskih ur v peti in šesti razred osnovne šole. Učni načrt tega predmeta bi zajemal, citiramo: »osnove računalništva in informatike, etične in družbene vidike uporabe tehnologije, osnove varne uporabe interneta in digitalnih orodij ter uvod v računalniško mišljenje in programiranje.«
Slovenski osnovnošolci, kot eni redkih v Evropi, v rednem predmetniku nimajo predmeta o računalništvu in digitalni tehnologiji. Predmet računalništvo je v tretjem triletju osnovne šole ponujen zgolj izbirno.
Učenje računalništva v osnovnih šolah komentira ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka, Barbara Kampjut.
Pa pojdimo od priporočil do zakonodaje, ki naj bi mladim omogočila, da si bodo priborili to dragoceno konkurenčnost na trgu dela. Novela Zakona o osnovni šoli je v veljavo stopila 4. julija letos. Zakon v redni predmetnik osnovne šole prvič uvaja predmet informatika in digitalne tehnologije, ki naj bi zapolnil vrzel v znanju o računalništvu in informatiki. Kljub predlogu, da se računalniški predmet uvede že v petem in šestem razredu, pa bo nov predmet zgolj na urniku sedmošolcev. Zakon seveda ponuja le pravno podlago za uvedbo novega predmeta, dejansko vsebino, torej učni načrt, pa mora sprejeti Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje najkasneje do 31. decembra 2027. Ta časovnica osnovnim šolam namenja devet mesecev, preden se začne predmet izvajati 1. septembra 2028. Če se bodo pripravljalci učnega načrta držali skrajnega roka in če smo realistični, bodo imeli učitelji novega predmeta za preučitev učnega načrta in pripravo na pouk zgolj eno poletje.
Kampjut smo vprašale, ali meni, da je ministrstvo poslušalo mnenje ravnateljic in ravnateljev in ga upoštevalo pri pripravi zakona.
Govorile smo tudi z Mojco Mihelič, predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, ki je komentirala novi predmet in se odzvala na nekatere kritike, da je uvedba nepremišljena.
Mihelič smo vprašale tudi, ali se ji zdijo učitelji pripravljeni na kurikularne spremembe na področju digitalizacije.
Zanimalo nas je še, kaj meni o množici projektov za promocijo znanj računalništva in informatike.
Mihelič za konec deli še, kaj si želi videti v šolstvu.
Na dejansko uvedbo predmeta Informatika in digitalne tehnologije bo treba še nekoliko počakati, prav tako vsebin, ki se jih bodo učili otroci, še ne poznamo. Kljub posameznim nasprotnikom se strokovni delavci strinjajo, da je kurikularna prenova, ki bo prinesla napredek tudi na področju digitalnega izobraževanja pri nas, nujna, kako pa bo ta izgledala na vsebinskem nivoju, je v rokah Strokovnega sveta za izobraževanje in delovnih skupin.
Medijska vsebina je nastala v okviru projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih – Digi.DR. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU.
Dodaj komentar
Komentiraj