Kaj pa vrtci?
Ta ponedeljek 6. oktobra je državni zbor s 45 glasovi za in 30 proti potrdil novelo Zakona o vrtcih. Na današnji popoldanski seji pa bodo državni svetniki že glasovali o odložilnem vetu na novelo.
Predlagatelji veta nasprotujejo predvsem ukinitvi tako imenovanega fleksibilnega normativa. Do sedaj so občine namreč lahko razpisale dve dodatni mesti na vrtčevsko skupino, v primeru povečanega števila otrok, ki bi se tisto leto vpisali v vrtec. Kot so poročali na STA, predlagatelji veta menijo, da se z ukinitvijo tega ukrepa odvzema avtonomijo lokalni samoupravi.
Novela zakona namreč predvideva ukinitev fleksibilnega normativa do leta 2030, kar pa pozdravljajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenija, krajše SVIZ. Prvotni predlog novele zakona, ki je bil potrjen letos poleti, je še vključeval ohranitev fleksibilnega normativa. Takrat so v sindikatu zbrali nekaj več kot 35.000 podpisov proti ukrepu in uspeli doseči njegovo odpravo. Menili so namreč, da je v vrtcih več kot dovolj prostora — toliko, da se oddelki celo zapirajo.
Novelo zakona podpirajo tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Gre za skupnost, ki deluje na področju splošnih strokovnih in poslovnih problemov vrtcev ter drugih skupnih nalog na področju institucionalne predšolske vzgoje v Sloveniji. Kakšni so bili razlogi za nasprotovanje fleksibilnemu normativu, nam razloži Silvija Komočar, predsednica skupnosti.
Veliki nasprotniki novele zakona so bili predstavniki zasebnih vrtcev. Novela namreč predvideva večje spremembe na področju financiranja zasebnih vrtcev oziroma na področju podeljevanja koncesij. Kakšne so te spremembe, nam razloži Taja Steblovnik, predsednica Združenja zasebnih vrtcev, v katerega je sicer vključenih 73 zasebnih vrtcev iz vseh slovenskih regij.
Po podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v Sloveniji trenutno 416 vrtcev, od tega je 95 zasebnih. Delež otrok, vključenih v vrtce v Sloveniji sicer narašča, a zadnja leta prevladuje predvsem trend padanja števila rojstev otrok.
Tajo Steblovnik smo vprašali, kaj po njenem mnenju sprememba financiranja pomeni za starše otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce.
Namen takšnih sprememb financiranja naj bi bil vendar le krepitev mreže javnih vrtcev, po besedah Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Silvija Komočar pa nam razloži, kako bodo spremembe financiranja, ki so predvidene v noveli, pripomogle h krepitvi javnih vrtcev.
Predšolska vzgoja v Sloveniji ni obvezna. Je pa njeno zagotavljanje ena izmed temeljnih nalog občin, zato so te tudi pristojne za ustanavljanje in financiranje vrtcev. Višina plačila vrtca se določa na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na osebo. Starši lahko tako plačajo največ 77 odstotkov polne cene vrtca v primeru, da sodijo v najvišji dohodkovni razred. Polno ceno programa vrtca pa plačujejo le starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Sloveniji.
Novela zakona predvideva tudi ukrepe za spodbujanje vključevanja otrok iz ranljivih skupin oziroma otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Te otroke bi po dopolnjenem petem letu starosti oziroma v letu pred začetkom osnovne šole vključili v poseben skrajšan program, dolg 240 ur.
Za vpis otroka v takšen program so se starši do zdaj že lahko prostovoljno odločili. Program je bil za starše brezplačen, dostopen pa je bil v javnih vrtcih, namenjen otrokom, ki bi čez eno leto prestopili šolski prag. Po noveli zakona pa bo sedaj pristojni center za socialno delo, krajše CSD, imel možnost podati mnenje za vključitev otroka v omenjen skrajšan program pred začetkom šole. Torej, brez predhodno izražene želje staršev. V primeru neupoštevanja tega mnenja pa bo lahko pristojni CSD izvajal nadaljne ukrepe, kot jih določa Družinski zakonik. Ukrepe izreče sodišče, če ugotovi, da je otrok utrpel škodo, kar pomeni tudi škodo v razvoju otroka.
Novela zakona pa bo nudila tudi pravno podlago, da o vpisu ali izpisu otroka iz vrtca odloča samo eden od staršev. To bo možno storiti s potrdilom o nasilnem vedenju drugega od staršev, ki ga izda pristojni CSD.
Še ena od novosti, ki jih prinaša novela zakona in je v javnosti prejela manj pozornosti, pa je spremenjeno delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah. Silvija Komočar nam razloži, kaj predvideva novela na tem področju.
Novela Zakona o vrtcih prinaša torej precej novosti. Ali bodo zares implementirane, bomo izvedeli danes. V primeru sprejetja odložilnega veta bo državni zbor o noveli ponovno odločal. Vprašanje za na konec pa ostaja, kako bodo te spremembe občutili otroci.
Dodaj komentar
Komentiraj