Francozi v blokadi
V Franciji dan po menjavi premierja potekajo protesti proti politiki varčevanja pod sloganom »Blokirajmo vse«. Francozi so na družbenih omrežjih organizirali blokade križišč, cest, avtocest in celo sabotaže električnih napeljav na železnicah. Protesti potekajo po celi državi, med drugim v Parizu, Nantesu, Toulonu, Bordeauxu, Marseilleu, Lyonu, Montpellieru in Rennesu. Postavljanje barikad spremlja zažiganje smetnjakov in gum. Policija se nad državljane v blokadi spravlja s solzivcem, protestniki pa odgovarjajo z dimnimi bombami. Parižani med drugim blokirajo pariško obvoznico, ki jo sicer dnevno prevozi več kot milijon vozil. V nekaterih pariških okrožjih protestniki organizirajo plenume. Dijaki v Parizu so blokirali ceste pred srednjimi šolami in na policijo, ki jih je prišla razgnat s solzivcem, poleg dimnih bomb metali smeti. Vlada je mobilizirala 80 tisoč policistov za soočenje s pričakovanimi sto tisočimi protestniki, kolikor so jih dan prej napovedali francoski mediji. Do sedaj je policija aretirala okrog tristo protestnikov, od tega več kot polovico v pariški regiji.
Z mirnejšega protesta v mestu Étampes južno od Pariza poroča neodvisni francoski novinar Daniel Brown.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dan pred blokadami za premierja imenoval dosedanjega obrambnega ministra Sébastiena Lecornuja iz svoje stranke Renesansa, potem ko je François Bayrou v ponedeljek odstopil po nezaupnici parlamenta. Bayrouja iz Demokratskega gibanja je Macron imenoval konec decembra. Od takrat je preživel osem neuspešnih glasovanj o nezaupnici. Lecornu je postal tretji premier od volitev pred dobrim letom in sedmi v času Macronovega predsednikovanja. Čeprav so protesti sovpadli z menjavo na čelu vlade, sogovorec poudarja, da so se pripravljali že dlje časa.
Sredi julija je Bayrou predstavil predlog proračuna za prihodnje leto, s katerim je želel v naslednjem letu privarčevati okrog 44 milijard evrov, da bi znižal letni deficit za en odstotek bruto domačega proizvoda in zmanjšal javni dolg, ki trenutno znaša 114 odstotkov BDP-ja. Bayroujev predlog vključuje ukinitev dveh dela prostih dni in odpuščanje javnih uslužbencev. Financiranje zdravstva bi zmanjšal za pet in pol milijarde evrov. Socialna pomoč in razmejitev davčnih razredov se po predlogu ne bi uskladili z inflacijo. Bayrou grozi, da bo sicer v dolžniško krizo padla celotna Evropska unija. Vojaški proračun bi se po njegovem predlogu vseeno povečal za tri in pol milijarde evrov. Ker je računal na to, da ga bo parlament podprl še devetič, je glasovanje o zaupnici zaradi proračuna sprožil kar Bayrou sam. Njegovo varčevalno politiko komentira Brown.
Lecornu, ki je kot premier zaprisegel med protesti, je napovedal, da želi sprejeti isti načrt varčevanja. Opustitev tega načrta pa je le ena od zahtev državljanov v blokadi, ki jih predstavi francoski novinar.
Za razliko od protestov rumenih jopičev leta 2018 se je, kot omenjeno, večina sindikatov odrekla sodelovanju pri organizaciji protestov. Blokadam sta se z organizacijo stavk v pariški regiji še vedno pridružila železničarska sindikata CGT-Cheminot in SUD-Rail. Stavka tudi več sindikatov zaposlenih v zdravstvu in šolstvu.
Varčevanja na vsem, razen na vojski, imajo Francozi spet dovolj. Po Srbiji, Indoneziji in Nepalu je blokirana še Francija. Macron pa, tako kot leta 2018 in 2023, še ni gotof.
Dodaj komentar
Komentiraj