Brcnimo Izrael iz programa Obzorje Evropa
Senat Univerze v Ljubljani je v ponedeljek, 18. avgusta, sprejel pet sklepov glede nadaljnjega sodelovanja z izraelskimi univerzami in institucijami ter o podpori palestinskim študentom. Med drugim so se zavezali, da, citiramo: »Univerza v Ljubljani in njene članice do preklica sklepa ne bodo vstopale v projektne konzorcije, v katerih bi sodelovale izraelske univerze in druge izraelske institucije.« Konec citata.
Kot smo na radiu že večkrat poročali, slovenske univerze in druge raziskovalne institucije z izraelskimi akademskimi ustanovami sodelujejo v okviru programa Obzorje Evropa. Gre za raziskovalno-inovacijski program Evropske Unije, katerega uradni namen je financiranje raziskav. Je najobsežnejši projekt Evropske Unije na področju raziskovanja, znesek za financiranje programa za obdobje od leta 2021 do leta 2027 pa znaša 93 in pol milijarde evrov.
Na Univerzo v Ljubljani smo naslovile vprašanje, kako nameravajo zagotoviti, da se bodo članice univerze držale sprejetih sklepov senata. Odgovorili so nam, da bo za rektorjev podpis na projektnih dokumentih potrebna dekanova izjava, da pri projektu ne sodelujejo izraelske univerze ali druge institucije. Poudarili so tudi, da bi bili v primeru izstopa univerze iz obstoječih konzorcijev na škodi predvsem slovenski študenti in študentke ter raziskovalci in raziskovalke, medtem ko bi izraelske institucije v konzorcijih ostale. V primeru izstopa iz projektov s tujimi financerji, kot je na primer Obzorje Evropa, bi bila Univerza v Ljubljani primorana vračati dobljena sredstva. Dejali so, da bi se bilo temu moč izogniti le, če bi financer, recimo Evropska komisija, sam ustavil sodelovanje. So pa na ljubljanski univerzi podpisali poziv belgijskih univerz, ki od Evropske unije zahteva prekinitev sporazuma o sodelovanju z Izraelom.
Fakulteta za strojništvo, kot smo tudi že poročale, v okviru programa Obzorje Evropa z izraelskim tehnološkim institutom Technion sodeluje pri projektu SEAMAC. Na naše vprašanje, kako nameravajo uskladiti svoja morebitna sodelovanja z izraelskimi partnerji z določitvijo senata Univerze v Ljubljani, so odgovorili le, da ne bodo sklepali novih dogovorov. Prekinitev sodelovanja pri projektih pa bi po njihovem mnenju, citiramo: »povzročila resno izgubo ugleda v evropski in mednarodni raziskovalni skupnosti in tako ogrozila možnost prihodnjega sodelovanja v mednarodnih projektih.« Konec citata. Da bodo projektne aktivnosti izpeljali do konca, priča tudi sodelovanje na mednarodni konferenci v sklopu projekta, ki bo potekala ta vikend v Portorožu.
Obrnile smo se tudi na Institut Jožef Stefan, ki v okviru Obzorja Evropa prav tako sodeluje pri projektih, v katere so vključene tudi izraelske institucije, kot sta IBM Israel in Technion. Eden izmed takšnih projektov je na primer projekt Hibridna podpora odločanju med človekom in umetno inteligenco za izboljšano človekovo opolnomočenje v dinamičnih situacijah, krajše HumAIne. Cilj projekta je okrepiti razvoj naprednih aplikacij za odločanje v različnih industrijskih sektorjih. Iz instituta so nam na našo prošnjo za izjavo odgovorili zgolj s skopo pisno izjavo, pred dnevi napisano za STA. V tej so navedli, da z izraelskimi raziskovalnimi organizacijami ne izvajajo dvostranskih znanstvenih sodelovanj, sodelujejo pa v več mednarodnih znanstvenih konzorcijih, kjer sodelujejo tudi izraelski raziskovalci. Zagotovili so, da pri izvajanju projektov sledijo visokim etičnim načelom. Hkrati sledijo prepričanju, da odgovornost za odločitve in ravnanja države nosijo politiki in ne nujno posamezniki, ki v državi živijo ali opravljajo delo, torej tudi znanstveniki in akademiki.
Iz Ljubljane se selimo na Primorsko, in sicer na zasebno Univerzo v Novi Gorici. Ta v okviru programa Obzorje Evropa koordinira projekt SMASH, kjer kot pridruženi partner sodeluje tudi izraelski Weizmannov inštitut. Več o projektu in vlogi inštituta nam pove rektor novogoriške univerze Boštjan Golob.
Izjava
Evropska komisija po besedah rektorja v pisnem odgovoru na zavrnitev ni podala posebne argumentacije, razen tega, da je projekt potrebno izvesti v skladu s prijavo. Rektor novogoriške univerze je po sklepu senata v začetku avgusta na predsednico Evropske komisije naslovil pismo, v katerem poziva k izključitvi Izraela iz programa Obzorje Evropa. O ozadju nastanka pisma in nadaljnjih korakih v smeri prekinitve sodelovanja z izraelskimi inštitucijami nadaljuje Golob.
Izjava
Univerza na Primorskem sodeluje v projektu CLIMOS, v katerem sodelujeta tudi izraelsko ministrstvo za zdravje in Univerza v Hajfi. Svetovalec rektorice Aleš Oven opiše namen projekta.
Izjava
Oven razloži še, kakšno držo so na primorski univerzi zavzeli na prejšnji rektorski konferenci, kjer so razpravljali o sodelovanju z izraelskimi institucijami.
Izjava
Univerza v Mariboru v programu Obzorje Evropa trenutno sodeluje v dveh projektih, v katerih sodelujejo tudi izraelske inštitucije. Prvi je projekt PARC, ki ga koordinira francoska vladna agencija Anses, glavni namen pa naj bi bil spodbujanje inovacij pri procesu ocen tveganja kemikalij, ki bodo prispevale k trajnostni rabi in upravljanju s kemikalijami za varno okolje. V projektu sodeluje tudi izraelsko ministrstvo za zdravje, ki je skupaj z mariborsko univerzo v konzorciju z več kot dvestotimi partnerji. Drugi pa je projekt NABIHEAL, ki je namenjen povečanju učinkovitosti pri celjenju kompleksnih ran. V projektu sodeluje tudi izraelski tehnološki inštitut Technion. Mariborska univerza sicer sodeluje tudi pri projektu GREEN.DAT.AI, ki je namenjen razvijanju novih energetsko učinkovitih podatkovnih analitičnih storitev velikega obsega za namene evropskega zelenega dogovora. Pri tem je sodelovalo tudi podjetje Red Hat Israel, ki je bilo po začetku izraelskih napadov na Gazo po odobritvi Evropske komisije nadomeščeno s podjetjem Red Hat Ireland. Red Hat je sicer ameriško podjetje, ki se ukvarja z zagotavljanjem programske opreme.
Na mariborsko univerzo smo naslovile vprašanje, ali se nameravajo pridružiti odločitvi ljubljanske univerze glede prenehanja sodelovanja z izraelskimi institucijami. Odgovorili so, da Univerza v Mariboru ne koordinira nobenega izmed omenjenih projektov in tako nima možnosti sprejemanja odločitev o morebitni zamenjavi partnerjev pri projektu. Ob tem so še dodali, da prekinitev sodelovanja zaenkrat ni predvidena s strani nobenega projektnega partnerja, potencialni umik posameznega partnerja iz konzorcija pa je povezan z negativnimi finančnimi, pravnimi in kadrovskimi posledicami. Glede prihodnjega povezovanja v konzorcije in snovanja raznih dvo- in večstranskih mednarodnih povezovanj z visokošolskimi in raziskovalnimi institucijami pa so dejali, da bodo na univerzi upoštevali aktualne razmere.
Slovenske univerze in raziskovalne institucije torej vsaj načelno niso naklonjene sodelovanju z Izraelom, pri tem pa vse univerze zagotavljajo, da v prihodnje ne bodo več sodelovale s to državo. Ta moralna načela se deloma uveljavljajo v praksi preko raznih sklepov o prekinitvah sodelovanja in pozivih Evropski uniji, naj sodelovanje z Izraelom prekine. A od akademske struje vseeno pričakujemo malo bolj odločno držo in glasnejše pozive. To velja tudi za Evropsko unijo, ki z dovoljevanjem sodelovanja izraelskih institucij in univerz v evropsko financiranih projektih direktno prispeva k financiranju genocida nad Palestinci.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj