OFF sionističnega napada na Doho
Francoski predsednik Emmanuel Macron je za premierja imenoval dosedanjega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja, potem ko je po izglasovani neazupnici odstopil dosedanji premier Francois Bayrou. Spomnimo, Bayroujeva vlada je po 9 mesecih vladanja padla zaradi svojih načrtov, da bi zaradi državnega dolga iz proračuna rezali 44 milijard evrov. Lecornu je tako že peti premier v manj kot dveh letih. Zrušitev še ene vlade je sprožila proteste pod geslom »blokiraj vse«, ki so potekali v Lyonu, Parizu, Nantesu in drugih francoskih mestih. Množica je blokirala več prometnic, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec in jih okoli 200 aretirala. Oblasti so zjutraj na ulice napotile 80 tisoč policistov. Več v OFFsajdu ob 17. uri.
Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da je država zvezo Nato zaprosila za aktivacijo 4. člena pakta o nujnem posvetovanju, potem ko je v poljski zračni prostor vstopilo več ruskih dronov. Poljska vojska je skupaj z letali nizozemske vojske sestrelila 3 brezpilotne letalnike, skupno pa so poljske sile zabeležile 19 kršitev poljskega zračnega prostora. Oblasti so ob tem zaprle vsa štiri držvna letališča. Ruski droni in rakete so od začetka vojne v Ukrajini sicer večkrat vstopili v poljski zračni prostor, Poljska je takrat aktivirala svoja letala, a letalnikov ni poskušala sestreliti. Tusk je poleg prošnje o nujnem posvetovanju sklical tudi izredno sejo vlade, predsednik države Karol Nawrocki pa je napovedal sestanek svéta za nacionalno varnost.
Evropska komisija je predstavila okvirno višino posojil, ki jih bo 19 članic prejelo iz 150 milijard evrov vrednega evropskega instrumenta za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti, imenovanega SAFE. Komisija je sredstva med države razporedila glede na njihove prošnje, pri tem pa ni uporabila posebnih kriterijev. Po besedah evropskega komisarja za obrambo Andriusa Kubiliusa se največ sredstev obeta Poljski, in sicer dobre 43,5 milijarde evrov. Posojilo bodo prejele še Romunija, Francija, Madžarska, Italija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija. Slovenija za posojilo ni zaprosila.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo Evropska komisija začasno ustavila dvostransko podporo Izraelu, predlagala pa je tudi začasno prekinitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma med unijo in Izraelom. Komisija bo predlagala tudi sankcije proti nekaterim ministrom sionistične tvorbe in nasilnim naseljencem.
Od prepoznih odzivov evropskih institucij pa k nemotenemu izvajanju genocida s strani sionistov. Izraelske sile so v napadu na šotorišče v mestu Gaza ubile vsaj 20 Palestincev, le v zadnjih 24 urah je zaradi stradanja umrlo 5 ljudi. Izraelska vojska je izdala ukaz za evakuacijo oseb iz soseske Remal v mestu Gaza in območja ob pristanišču Gaza.
Sionistične sile sicer medtem nemoteno napadajo tudi druge države v regiji, tokrat so izvedle napad na katarsko prestolnico Doho. Po navedbah Hamasa so sionisti ubili 6 ljudi, med njimi sina Hamasovega glavnega pogajalca Halila al Haje, vodjo Hajeve pisarne in tri njegove telesne stražarje. Katarske oblasti so sporočile, da je izraelska vojska ubila pripadnika njihovih varnostnih sil, več pa jih je ranila. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem brezsramno dejal, da »teroristični voditelji« ne bodo nikjer varni.
Organizatorji Globalne flotilje Sumud so sporočili, da je bila ena od ladij, imenovana Alma, včeraj tarča napada drona z zažigalno bombo. Gre za ladjo, ki je bila zasidrana v pristanišču v Tuniziji, na njej sicer v času napada ni bilo posadke. V ponedeljek je bila v podobnem napadu poškodovana ladja Family Boat, vodilna ladja flotilje humanitarne pomoči za Gazo.
Iranske oblasti so z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo dosegle dogovor o ponovnem sodelovanju, potem ko je država po junijskih napadih Izraela in Združenih držav Amerike na njeno ozemlje in neodzivnosti agencije z njo prekinila sodelovanje. Iranski zunanji minister Abas Aragči in generalni direktor agencije Rafael Grossi sta v Kairu podpisala sporazum o tehničnih načinih izvajanja inšpekcijskih pregledov. Gre za prvo srečanje od prekinitve sodelovanja. Kljub temu je prejšnji mesec v Iran prispela ekipa inšpektorjev z namenom nadzorovanja zamenjave goriva v jedrski elektrarni Bušer, a oblasti inšpektorjem niso odobrile dostopa do drugih lokacij.
Nepalska vojska je zaprla ulice v prestolnici Katmandu, potem ko so zaradi prepovedi delovanja več družbenih omrežij in korupcije izbruhnili protivladni protesti, v katerih so protestniki zažgali poslopje parlamenta. Razlog za zaostritev protestov je bilo policijsko nasilje nad protestniki, nanje so se represivni organi namreč spravili s solzivcem ter gumijastimi in pravimi naboji, pri čemer so ubili 19 oseb. Zaradi protestov je že odstopil premier K. P. Sharma Oli, minister za agrikulturo, minister za notranje zadeve in minister za upravljanje vode.
Kopališče Ilirija je po desetdnevnem rednem čiščenju bazenov ponovno odprlo svoja vrata. Z izvedbo rednega letnega servisa so začeli 30. avgusta, bazen pa bi morali glede na obljube direktorice Javnega zavoda Šport Ljubljana Tatjane Polajnar odpreti že včeraj. Razlog za zamaknitev ponovnega odprtja je prenizka temperatura bazenske vode, ki je dosegla 21 stopinj namesto zahtevanih 26 stopinj Celzija.
Člani parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so danes začeli z drugo obravnavo predloga novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zakonodajno-pravni službi sicer opozarjajo na nekonsistentnost, neenotnost in nepreglednost zakonske ureditve. Prav tako so izpostavili uvedbo zimskega dodatka, ki ne more predstavljati socialnega korektiva, kot je navedeno v gradivu, saj je višina zneska ne glede na višino pokojnine enaka za vse. Minister za delo Luka Mesec se je na seji sicer ponovno skliceval na prazno frazo, da so pri pripravi pokojninske reforme sodelovali s socialnimi partnerji.
Dodaj komentar
Komentiraj