Sodišče v kitajskem mestu Urumqi je izreklo smrtne in dolgoletne zaporne kazni sodelujočim v samomorilskem napadu z avtomobilom na Trgu nebeškega miru v Pekingu oktobra lani. Kitajske pravosodne oblasti so zaradi načrtovanja in izvedbe terorističnega napada, ki je zahteval dve življenji, tri sodelujoče obsodile na smrt, enega na dosmrtni zapor, četverica pa bo morala za zapahi preživeti od 5 do 20 let. Za napadom, v katerem so umrli tudi vsi trije napadalci v avtomobilu, so stali pripadniki etnične skupine Ujgurov iz nemirne večinsko muslimanske pokrajine Xinjiang (izg. Šinjang). Napadu naj bi botrovalo uničenje dela ene od številnih mošej v Xinjiangu s strani kitajske policije, napadalce pa naj bi pomagalo razkrinkati orožje in džihadistične zastave, ki jih je kitajska policija našla v njihovem začasnem bivališču. Rigorozne kazni gre v kontekstu aktualnih protiterorističnih akcij v tej kitajski nemirni regiji razumeti kot nov korak k zadušitvi njihovega boja za več pravic na tem območju.

V Afganistanu se je pričela preiskava o domnevnem poseganju v proces volitev, ki naj bi ga storil sekretar neodvisne volilne komisije, Amarhail Zia ul Hak  [izg. amarhajl zija ul hak ]. To je zahteval predsedniški kandidat Abdulah Abdulah [izg. abdula abdula], ki ga je obtožil poskusa odstranitve neizpolnjenih glasovnic.  Po svojih izjavah sodeč naj bi bil predsedniški kandidat tako že drugič žrtev manipulacije volilnega procesa. Amarhaila [izg. amarhajla] je sicer z roko v medu v mestu Kabul zalotila policija, ko se je poskušal odpeljati z vozilom, napolnjenim z neuporabljenimi glasovnicami. Amarhail in komisija obtožbe zavračata, češ da naj bi šlo za nesporazum med uradniki komisije in policijo. Volitve v Afganistanu so bile sicer  priča več sto prijavam kršitev volilnega procesa, ki naj bi ga storile obe kandidatne strani. Med volitvami je v nasilju, ki jih je spremljalo bilo prav tako ubitih najmanj 227 ljudi.

Razmere v Iraku se po zavzetju precejšnjega dela države pretekli teden s strani sunitske milice Islamska država Iraka in Levanta in protiofenzivi iraških vladnih sil zaostrujejo, v dogajanje pa naj bi že v kratkem posegle Združene države Amerike. Čeprav se je že minuli teden govorilo tudi o možnem ameriškem vojaškem posredovanju, namerava Washington po nekaterih medijskih navedbah v krizo najprej poseči z neposrednimi pogovori z Iranom. Ti naj bi se ob robu pogovorov o iranskem jedrskem programu na Dunaju začeli še ta teden, v neposrednih srečanjih pa naj bi ameriški in iranski predstavniki skušali najti soglasje, kako zaustaviti sunitske upornike v Iraku.

Preko katerih kanalov in na kakšen način naj bi pogovori potekali, ni znano, prav tako stališča do neposrednih pogajanj še ni podal niti uradni Teheran. Iranski predsednik Hasan Rohani se je sicer nedavno zavzel za sodelovanje z ZDA v boju proti milici Islamska država Iraka in Levanta, a ob tem dodal, da čaka na ameriško pobudo. Odnosi med Iranom in Združenimi državami so sicer prav zaradi spornega iranskega jedrskega programa že vrsto let zamrznjeni.   

Z islamskimi uporniki pa imajo težave tudi v Keniji. V obalni kraj Mpeketoni, oddaljenem kakšnih 50 kilometrov od znanega turističnega otoka Lamu, je z dvema manjšima avtobusoma vdrla oborožena skupina upornikov in napadla policijsko postajo, banko in dva hotela. V napadu, za katerim naj bi po navedbah kenijske vojske stala somalijska uporniška skupina al Šabab, je bilo ubitih najmanj 48 ljudi. Slednja je, zaradi kenijskega posredovanja v somalijskem državnem konfliktu, aktivna tudi v Keniji. Septembra 2013 je tako izvedla napad na nakupovalno središče v prestolnici Nairobi, pri katerem je bilo ubitih več kot 60 ljudi.  

Mimo upornikov z islamskim predznakom ne gre niti v Evropi. Španske oblasti so v sklopu evropske teroristične mrzlice v Madridu izvedle racijo nad  domnenvo džihadistično mrežo, ki naj bi novačila borce, in pri tem aretirale 8 oseb. Španska celica domnevnih islamistov naj bi novačila rekrute za sunitsko gibanje Islamska država Iraka in Levanta, pri tem pa ostaja nejasno, ali so bili ti namenjeni vključitvi v njihovo delovanje v Iraku ali Siriji. Španija je sicer v zadnjih dveh letih izvedla že tri racije nad skupinami, ki so domnevno rekrutirale borce za bojevanje v Siriji in Iraku.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos si je v drugem krogu predsedniških volitev zagotovil nov mandat. Po skoraj v celoti preštetih glasovih je aktualni predsednik in nekdanji obrambni minister v liberalno-konservativni vladi predhodnika na predsedniškem mestu, Alvara Uribeja, prejel slabih 51 odstotkov glasov in na ta način tesno premagal konservativnega protikandidata Oscarja Ivana Zuluaga, ki ga je podprlo dobrih 45 odstotkov volilnih udeležencev. Santos, ki je v svojem prvem mandatu stavil predvsem na zaenkrat neuspešno sklenitev mirovnega sporazuma z levičarskim uporniškim gibanjem FARC, po razglasitvi neuradnih rezultatov vidi v svoji vnovični zmagi odločitev Kolumbijcev za mir, s katerim želijo zaključiti z več kot 50 let trajajočim nasiljem v državi. Zuluaga na drugi strani velja za velikega nasprotnika in kritika mirovnih pogajanj.  

Ruski energetski gigant Gazprom je v skladu z napovedmi prekinil dobavo plina Ukrajini, ker ta do postavljenega roka, ki se je iztekel ob 10. uri, ni poravnala 1,95 milijarde dolarjev dolga, nastalega v novembru in decembru prejšnje leto. Gazprom bo po zaprtju plinskih pipic svojim ukrajinskim partnerjem dobavljal le toliko ruskega plina, kolikor ga bo Ukrajina plača vnaprej, hkrati pa je Moskva proti sosedi na mednarodnem arbitražnem sodišču v Stockholmu vložila tožbo za 4,5 milijarde dolarjev, kolikor znašal skupni plinski dolg Ukrajine. Rusija je o ukrepu že obvestila Evropsko unijo in jih opozorila na morebitne motnje v dobavi ruskega plina. Gazprom sicer pričakuje, da bo ukrajinski Naftoga zagotovil neprekinjeno dobavo ruskega plina Evropi po ukrajinskih plinovodih, vendar hkrati težav ne izključuje.

Jedro plinskega spora sicer leži v netržnih cenah, po katerih Rusija dobavlja plin Ukrajini po začetku medsebojnih napetosti. Gazprom je po razmahnitvi rusko-ukrajinskih sporov zvišal ceno za 1000 kubičnih metrov za dobrih 80 odstokov, iz 268, kolikor jih je Ukrajini zagotovil Rusiji naklonjeni nekdanji predsednik Viktor Janukovič, na 485 dolarjev, kar je najvišja cena v Evropi. Ukrajina zato zahteva, da Rusija ceno zniža na 326 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina, medtem ko se ruski predsednik Vladimir Putin o nižji ceni od 385 dolarjev ne želi niti pogajati.   

Nasprotno vsemu uporniškemu in političnemu nasilju pa tokrat iz Podalpja bolj sproščena in rekreativna novica. Strokovni svet Republike Slovenije za šport je potrdil program Kanjoning zveze Slovenije za pridobitev licence za soteskanje po kanjonih reke Soče. Kanjoning zveza je sicer za licenco zaprosila že preteklo leto, vendar je, ker ni pristala, da bi se za pridobitev licence usposabljali pri konkurenčni Soteskarski zvezi Slovenije, njihov program pa ni bil priznan, ostala brez licence in tudi možnosti komercialnega nudenja tovrstne adrenalinske rekreacije. Govorili smo z Goranom Kavsom iz Kanjoning zveze.

prisluhnite izjavi