Župane za poslance!
Na našem političnem parketu stranke rastejo kot gobe po dežju. Če se volivcu zdi, da se je ustanavljanje vedno novih platform za namen nagovarjanja volilnega telesa ustavilo, se je ta zmotil, v igro so se namreč umešali tudi župani. Ne gre za lokalne volitve, ki bodo prav tako potekale naslednje leto, temveč za stranko Skupnost – Zvezo list lokalnih skupnosti, ki jo je ustanovilo več županov.
In kdo so zavzeti lokalni veljaki, ki se želijo preseliti v prostore na Šubičevi? Začnimo kar s povsod prvo omenjenim Markom Funklom, županom občine Hrastnik. Funkl je vodenje občine prevzel leta 2018, ko je kandidiral z Listo Naš Hrastnik, že pred tem pa je opravljal funkcijo občinskega svetnika. Pred tem mu je bilo bližje vodenje organizacije za delavske pravice – bil je predsednik Sindikata prekarcev znotraj Zveze svobodnih sindikatov, prav tako je eden od ustanoviteljev Gibanja za dostojno delo in pravično družbo. Funkl je sicer boj prekariata opustil in se poslužil vodenja združenja svojih »neodvisnih občinskih tovarišev« – hrastniški župan je namreč predsednik Združenja neodvisnih županj in županov, ustanovljenega v začetku lanskega leta. Prav v tem združenju je očitno našel bazen za rekrutacijo drugih občinskih voditeljev, ki so postali del Skupnosti.
Tako se mu je pridružil eden od podpredsednikov združenja – idrijski župan Tomaž Vencelj, ki podobno kot hrastniški kolega trenutno opravlja svoj drugi zaporedni mandat. Če je o Funklu moč povedati nekoliko več zanimivih dejstev, to ne velja za njegove županske kolege. V stranki je tako svoje mesto našel tudi tajnik združenja in župan Medvod Nejc Smole, ki je župansko mesto prvič zasedel na lokalnih volitvah leta 2014. Kjer je tajnik, je očitno tudi blagajnik, saj so iz Združenja rekrutirali tudi financ ministra organizacije in župana Škofje Loke Tineta Radinjo. V svoje vrste so rekrutirali tudi domžalsko županjo, obramboslovko Renato Kosec, ki se je s svojim županovanjem uspela zameriti Gibanju Svoboda, ki je izstopilo iz koalicije z njeno listo.
Nato sta tu še šefa dveh mestnih občin, in sicer koprski župan Aleš Bržan in njegov celjski kolega Matija Kovač. Prvi je za župana prvič kandidiral leta 2014 na listi Stranke Mira Cerarja, iz katere je nato kasneje izstopil. Takrat si županskega mesta ni zagotovil, mu je pa to uspelo, ko je na naslednjih volitvah nastopil s svojo listo. Kovač, ki je na zadnjih volitvah slavno premagal večnega župana Bojana Šrota, pa je nekdanji član stranke Levica. Kovač je sicer dejal, da glede članstva v stranki Skupnost še ni odločen ter da ga trenutno funkcija poslanca ne zanima. In tako jih imamo. A ker gre Funklu v nos, ko njihovo formacijo okličemo za župansko stranko, so v svoje vrste povabili še nekdanjo poslanko z Liste Marjana Šarca Jerco Korče, katere politična kariera očitno ni preživela spojitve LMŠ-ja z Golobovo Svobodo. Očitno župani niso edini, ki so zavohali njeno željo po ponovnem vstopu v politiko, saj jo je za vstop v svojo novo stranko domnevno snubil tudi Karel Erjavec.
A bolj kot to, kdo sestavlja novo na parlamentarnih volitvah potegujočo se stranko, je pomembno, zakaj bi se župani potegovali na državnozborskih volitvah? Realna pričakovanja glede izida stranke na volitvah je moč primerjati s stranko Fokus, ki jo je ustanovil predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Slednji nikakor ni najbolj prezenten med politiki, a gotovo bolj kot omenjeni župani. Ti bi za resno konkuriranje Fokusu v svojih vrstah potrebovali kakšne od večnih ali razvpitih županov. Pri tem nikakor ne morejo računati na ljubljanskega despota Zorana Jankovića ali šefa štajerske metropole Saše Arsenoviča. Zlasti prvega je požrešnost po drugih funkcijah poleg županske že izučila. Očitno se oba rajši držita pregovora bolje vrabec v roki kot golob na strehi, oziroma v tem primeru bolje gazda na selu, kot tlačan v parlamentu.
Glavnega obraza torej nimajo, kar je verjetno moč pripisati dejstvu, da v Skupnosti sodelujejo neodvisni župani, med katerimi poleg večnega župana Zagorja ob Savi Matjaža Švagana, ni pravega kadra, kakršnega bi lahko s svojo široko mrežo ponudili SD ali SDS. Ne glede na prepoznavni obraz pa je domet stranke še vedno zelo vprašljiv. Pričakovanja in napovedi o prelivanju podpore na lokalni ravni na parlamentarni parket so iluzorne. Župani, ki bodo svoj program sicer podrobno predstavili šele jeseni, svoje usmeritve bazirajo predvsem na prazni in zlajnani floskuli o povezovanju ter o pomembnosti lokalnih skupnosti in okolij. Slednje ni mogoče ovreči zaradi njene nepomembnosti, temveč ker je sama po sebi oksimoron. Ni marveč bolje, da nad lokalnimi skupnostmi bdijo župani in županje, ki prihajajo iz tega okolja, ne da se nadzor nad regijami ponovno centralizira v Ljubljani. Zakaj bi torej župani, ki so poleg predsednika države edini neposredno izvoljeni funkcionarji, opustili svojo pozicijo in skušali sesti za poslanske klopi?
Seveda je prehod iz županskih vod v poslanske mogoč in ne pomeni, da se moč na lokalni ravni ne more preleviti v izvolitev na poslansko mesto. Primer tega je nekdanji župan Pirana Tomaž Gantar, ki je bil v mandatu od leta 2014 do 2018 izvoljen za poslanca, v 10. in 14. vladi pa je opravljal funkcijo ministra za zdravje. A njegov prodor v parlament je med drugim mogoče pripisati kandidaturi v pravem okraju, ki zgoraj naštetim občinskim veljakom ne bo kaj dosti pomagala, saj njihov problem ni, kje kandidirati, temveč s kom kandidirati. Zato je Funklovo sklicevanje na dejstvo, da župani že imajo svoje lokalne mreže na terenu, brezpredmetno, saj te mreže ne upravlja prepoznaven in politično močan ribič.
Nenazadnje gre le za eno od mnogih političnih strank, ki so vzniknile v zadnjem letu dni. Podobno kot ostalim, tudi Skupnosti manjka programska usmerjenost. V njihovem primeru je ta omejena na zgolj lokalnost in spodbujanje dialoga med centralno in lokalnimi oblastmi, ki je lahko dosežena na druge načine. Poleg tega jim manjkata kader in osrednja figura. To je v kontekstu nekdanjih županov s svojo ločeno stranko že zavzel Vladimir Prebilič, ki se tudi sam zaveda, da je bolje, da se predstavlja kot mesija, ki je prišel iz Bruslja rešit zafurano Slovenijo, kot nekdanji kočevski župan. Lokalnost in regionalnost sicer poudarja, a je po predsedniški kampanji opisovanje sebe kot odličnega lokalnega vodjo opustil. Prebilič bo tako morda županom ukradel kakšnega od neodvisnih kolegov, ki se zavedajo, da bodo bitke za lokalne skupnosti iz poslanskih klopi lažje bili z njimi, kot s stranko Skupnost, ki se ne zdi nič več kot slab oportunizem.
Dodaj komentar
Komentiraj