_________Glasba

Kavarna Kino Šiška, ob 20.00
   Poletje v Šiški: Tschimy
V Šiško se vrača spletni hajpster Tschimy, ki je domačo sceno dodobra osvežil s solo projektom kantavtorskih pesmi in brsteče sodobne instrumentalne produkcije. Od hitiča “Hera” do male plošče Human OS je jasno, da nihče ne spaja vinilne nostalgije in milenijskih prigod tako pretanjeno kot on.
Vstop prost

Bar Prulček, ob 19.00
   Vid Šketa Trio (Jazz Jam)
Vid Šketa - trobenta, Borut Rampih - bobni, Miha Koren - kontrabas
Zasedba igra pretežno v stilu post-bopa ter jazza iz poznih 50ih in 60ih let prejšnjega stoletja in avtorsko glasbo članov tria.
Vstop prost

CSK France Prešeren, ob 19.00
   Blue Train Quintet

Cankarjev dom, ob 20.00
   Božo Vrećo
Po dveh razprodanih koncertih v Linhartovi dvorani se bo Božo Vrećo tokrat predstavil v Gallusovi dvorani.
Božo Vrećo je eden najslovitejših sodobnih pevcev in skladateljev tradicionalnega bosanskega sevdaha. Njegov »kastratski« glas, z razponom med liričnim sopranom in liričnim tenorjem, ki velja za božji dar, je pritegnil veliko medijsko pozornost tako na Balkanu kot tudi po svetu. Njegova zunanja podoba, ki jo opredeljuje žensko-moška dvojnost, odlično dopolnjuje glasbeno in umetniško izraznost. Umetnikove edinstvene a cappella poustvaritve otožnih in tragičnih ljubezenskih skladb se pojavljajo v gledaliških produkcijah in dokumentarcih. Celo New York Times omenja njegov »angelski« glas ter umetnika in njegovo delo šteje kot »sinonim za svobodo«.
18,00 | 22,00 | 25,00 | 28,00 EUR

_______Glasba onkraj Lj

Nova Gorica, Park Gradu Kromberk, ob 22.30
   FESTIVAL SAXGO21: Jam Session - Leon Firšt Trio
Leon Firšt - klavir, Jaka Krušič - kontrabas, Gregor Hrovat - bobni

Maribor, Festival Lent
   Sodni stolp, ob 20.30
       Katja Šulc
   Fontana na Lentu, ob 21.00
       Corti Collective
Cel današnji program Lenta -> https://www.festival-lent.si/program-festivala-lent/

Cerknica, Galerija Krpan, ob 20.30
   Marko Hatlak, 7€
 

_________Gledališče

Španski borci, ob 20.00
   Petra Hrašćanec: SKUPAJ
Predstava izbrana na javnem razpisu mreže Pan-Adria, je plesni dogodek šestih plesalk, ki so skozi kultiviranje abstraktne forme dela proizvedle gibajoče se podobe s katerimi so si lani prislužile nagrado za najboljšo koreografijo, ki jo na Hrvaškem dodeljuje Združenje profesionalnih plesnih umetnikov.
Med tem ko glasba, scenografija in kostumi ustvarjajo polifoničen simbolni potencial je gledalcu prepuščeno, da ustvari pomen predstave. Pri raziskovanju koreografskih pristopov so izhajale iz zborovskih iger kot premise za občutek pripadnosti na odru. Pri vpeljevanju plesnega materiala v predstavo jih je vodilo načelo fuzije,pri čemer izpostavljajo kalejdoskopsko naravo dogajanja na odru. Zvočni posnetki čebeljih panjev tvorijo izhodišče za zvok predstave. Z digitalno manipulacijo in ritmičnim pulziranjem odpirajo prostore in jih združujejo z atonalnim oglašanjem plesalcev.
12 eur 8 eur dijaki, študenti, upokojenci | brezposelni in hendikepirani vstop prost

Stara mestna elektrarna, ob 19.00
   Matija Ferlin: Sad Sam Matthäus
Matija Ferlin in dramaturg Goran Ferčec po seriji uspešnih projektov z naslovom Sad Sam nadaljujeta z odrsko raziskavo razmerja med koreografijo, govorom, narativnostjo in uprizarjanjem, tokrat preko dialoga z monumentalnim oratorijem Johanna Sebastiana Bacha Pasijon po Mateju (Matthäus-Passion). Ideja za predstavo se je porodila leta 2019, ko je umetniški direktor osrednjega avstrijskega festivala Dunajski slavnostni tedni Christopher Slagmuylder Matijo povabil k sodelovanju v 70. izdaji festivala, ki pa je bila kasneje zaradi pandemije COVID-19 preložena na letošnje leto.
10 EUR

Topniška ulica, ob 19.00
   Druga stran ulice - plesna intervencija v javni prostor, ki izhaja iz predstave Druga stran
Gledalci lahko spremljajo dogodek na nasprotni strani izvedbe, na Topniški ulici v Ljubljani, od križišča z Vilharjevo cesto do križišča z Linhartovo cesto.
Za celovit ogled z zvočno sliko priporočamo uporabo prenosnega telefona s spletno povezavo in slušalkami. Količina prenesenih podatkov ne presega 100 MB.
Za spletno povezavo obiščite "Dogodek" na Facebook profilu Flote - https://fb.me/e/1lLBN4gsB

Festivalna dvorana, ob 19.00
   Hlapci (Slovensko mladinsko gledališče)
Režiserko Majo Kleczewsko, dobitnico številnih uglednih gledaliških nagrad na Poljskem, opisujejo kot eno najdrznejših osebnosti sodobnega poljskega gledališča. Izpostavljajo njeno poglobljeno delo z igralci, spogledovanje s kičem in navdihovanje pri popkulturi, predvsem pa izjemno osebne interpretacije klasikov. V tem duhu se bo lotila tudi Hlapcev Ivana Cankarja, enega slovenskih kanonskih besedil, za katero mnogi menijo, da je najbolje povzelo slovenski narodni značaj. Ali pa ga – razmišljajo drugi – kot samouresničujoča se prerokba določilo. Predstavo smo napovedali že v prejšnji sezoni, a nam je načrte prekrižal koronavirus; napeli bomo vse moči, da jo bomo v novi le postavili na oder, saj bo gostja iz tujine to slovensko klasiko gotovo prebrala na svež in nepričakovan način ter nam odprla oči za nove interpretacije.
15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)
 

_____#soteskaopen2021

   18.00
dr. Nikolai Jeffs: Teze o nacionalizmu
V predavanju bo dr. Nikolai Jeffs obravnaval nekatere mehanizme, ki se načeloma skupni različnim nacionalizmom in ne glede na njihove specifične pojavne oblike. Hkrati se bo predavanje navezovalo na nekatere konkretne primere nacionalističnega delovanja, ki bodo vzeti iz dominantne kulture, ideoloških in represivnih aparatov države.

   20.00
Jubilej
»Kaj leži onkraj nacije, države, človeštva?«
Državljanki Dragana in Dragica sta v letu 2020 potovali. Po kolesarskih protestih, po točkah vzpostavljanja nove državnosti, po ključnih simbolih slovenstva. Odeti v narodno nošo v prepevanju tistih starih, dobrih, domačih napevov. Kdor poje, slabo ne misli. Dlje kot sta hodili, bolj sta si želeli, da ne bi bile toliko državljanki, ampak raje prebivalki. Zdaj sta prispeli v gledališče. Napočil je čas za Jubilej. Kaj gradi in kaj razkraja nacijo? Kdo smo in kam gremo? Kaj je naša identiteta in kako jo presežemo? Je to sploh mogoče? Želeno? Nujno? Kako v tem procesu gradimo odnos do sebe, drug do drugega in do vsega, kar nas definira? Kako se znebiti teže simbolov? Je mogoče s simbolno razgradnjo sprati tudi grehe države? Kaj je naša alternativa? Kje najdemo svobodo? Kaj leži onkraj nacije, države, človeštva? In kje je v poplavi trdega populizma prostor za radikalno nežnost kot točke ultimativnega upora vsem oblikam zatiranja?

   21.00
Psiho
»Nadzor je iluzija, da lažje živimo sami s sabo. Smo, kar smo. Slepe ulice. Umetniki. Morilci.«
Slovenija. Tukaj in zdaj. Ljudje izginjajo. Nekaj jih najdejo, drugih nikoli. O možnosti, da je na delu serijski morilec, si ne upa spregovoriti nihče. To se pri nas ne more zgoditi. Ali pač?
Psiho prekorači meje, a ne potrebuje ekscesa, da bi bil razumljen. Brezkompromisno se bori z vsiljenimi normami in išče izhod. Preizkuša meje dovoljenega in sprejemljivega. Psiho je študija patološke osebnosti in eksperiment, ki lahko uide izpod nadzora.

________Kino

Kinodvor
2x Sestre (Kukla), 2x razprodano

Kinoteka, 
Retrospektiva: Federico Fellini 100!
   18.00 | In ladja gre (Federico Fellini, Italija/Francija, 1983, 132') /// Leta 1914 luksuzna potniška ladja odpluje proti otoku Erimo, rojstnemu kraju preminule operne dive Edmee Tetue, ki si je v oporoki zaželela, da bi njene posmrtne ostanke raztrosili v tamkajšnjem morju. Na krovu se znajde vrsta različnih potnikov, od operne pevke, ljubosumne na Edmejin nepozabni glas, do moškega, ki poskuša z glasom hipnotizirati kokoš. Tretji dan plovbe pa se na ladjo vkrca skupina beguncev, ki so v strahu pred nasiljem po atentatu na Franca Ferdinanda zbežali iz Sarajeva.»Zdaj, v poznih letih, sem se navdušil nad opero, a težko je priznati zanimanje za tematiko, ki si ji tako dolgo odločno odrekal vsakršno naklonjenost.« - Federico Fellini
   21.00 | FMM: Fellini, Mastroianni, Masina (Gideon Bachmann, Italija, 1985, 13') /// Nenavadna intervjuja s snemanja filma Ginger in Fred. Giulietta Masina (sama) ter Federico Fellini in Marcello Mastroianni (v čudovitem duetu) se pogovarjajo z Gideonom Bachmannom, ki jih je snemal ves čas sodelovanja. Spregovorijo o produkciji filma, ki jih je po toliko letih spet združil. Na plan priplavajo skupna pričakovanja, želje in tudi pomen projekta v tistem trenutku.
              Ginger in Fred (Federico Fellini, Italija, 1985, 125') /// V televizijski šov povabijo plesalca, ki sta bila v tridesetih letih znana po imitaciji slavnejšega plesalskega para, Freda Astaira (Marcello Mastroianni) in Ginger Rogers (Giulietta Masina). Plesalca se z magijo, ki v nekem trenutku znova pride na dan, maščujeta vulgarnosti sveta reklam in sponzorskih najav. Film ponuja grenak in nekoliko prestrašen vpogled v sodobno realnost: Fellini jo razgradi in ponovno sestavi z vizionarstvom, ki zaznamuje njegova najboljša dela.