____ Glasba

Kino Šiška 
     18.30 dvorana Katedrala | U.F.O.: HOMMAGE KATALIN LADIK | 7 €
Nemška plesalka zvoka Jule Flierl in slovenska koreo-vokalistka Irena Z. Tomažin v svojem prvem sodelovanju praznujeta njuno skupno zanimanje za Ladikin umetniški položaj: poklon, ki briše meje med poezijo, igro in eksperimentalnim glasovnim delom, hkrati pa nadaljujeta lastno umetniško raziskovanje fizične izkušnje jezika in artikulacije različnih slojev glasu.
     20.00 dvorana Komuna | MIRA LU KOVACS + Dora Tomori | 12 €
Avstrijska glasbenica Mira Lu Kovacs, nam dobro poznana kot članica izvrstnih zasedb 5K HD, Schmieds Puls in My Ugly Clementine, nam bo tokrat s spremljevalno zasedbo predstavila svoj samostojni prvenec, neskončno čudovit album preživetja What Else Can Break. Pred njo bo s svojimi intimnimi indie pesmimi nastopila domača mladenka Dora Tomori.

Cukrarna.bar ob 20.00
PianoLab #2: Anže Vrabec
Anže Vrabec (1989) se je klasičnega klavirja učil na GŠ Nova Gorica (prof. Ingrid Silič) in na SGBŠ Ljubljana (prof. Sijavuš Gadžijev). Kasneje se je na KGBL Ljubljana vpisal na jazz klavir (prof. Erik Marenče, prof. Milan Stanisavljević) in se po dveh letih vpisal na študij jazz klavirja na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu (prof. Rob Bargad), kjer je z odliko tudi diplomiral. Na istem koservatoriju je študiral tudi jazz kompozicijo in aranžiranje (prof. Johannes Berauer). V času šolanja je prejel številna priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poznan je kot vsestranski pianist in klaviaturist, sodeluje s premnogimi glasbeniki in zasedbami doma in v tujini. Kot skladatelj in aranžer piše predvsem za zasedbo big banda ter večjih orkestrov, njegov opus avtorskih skladb in aranžmajev obsega prek 250 del. Leta 2018 je bil izbran za udeležbo na uglednem mednarodnem mojstrskem tečaju z Vincem Mendozo in Metropole Orkest na Nizozemskem in od takrat občasno aranžira tudi za ta svetovno priznani jazz in pop orkester.
 

bar Prulček ob 19.00
Divjak, Matošić, Jurjevčič trio
Ratko Divjak je slovenska bobnarska legenda, ki bo v sodelovanju z Blažem Jurjevčičem dololetnim članom big benda rtvslo in basistom Nikolo Matošićem ponovno zaigral v zasedbi, ki je že nekaj let ni bilo na sceni. Sodelovanje med glasbeniki sega v sam začetek novega tisočletja, več kot 20 let nazaj. Igrali bomo klasični jazz piano trio z dodatki sodobnega vpliva.
 

Jazz Club Gajo ob 20.00
Julijan Erič Blues Band

 

____ izven Ljubljane
 

Maribor, dvorana Gustaf Pekarna ob 20.00
Marko Črnčec "Dhamana" feat. Femi Temowo
Marko Črnčec: klaviature & električni bas | Femi Temowo: kitara & vokal | Tomaž Gajšt: trobenta | Matheus Jardim: bobni
Kolektiv mednarodno priznanih glasbenikov, ki jo vodi slovenski pianist in v tem primeru tudi basist Marko Črnčec je nastal leta 2018. Takrat je s premiernim nastopom na Festivalu Lent navdušil številno občinstvo. Tokrat bo posebni gost odlični kitarist in vokalist iz Londona Femi Temowo, ki s Črnčecem že sodeluje leta v različnih projektih.
Edinstvena zasedba vas bo popeljala v spontano sonicno popotovanje cez svetove jazza, R'n'B-ja ter afro-beata.
prispevek 10 eur
 

_______

Španski borci ob 20.00
[Springback Ringside] Idiot-Syncrasy - Plesna predstava na VR očalih in pogovor z ustvarjalci
Odkrijte nov način doživljanja plesnih predstav, ki ga ponuja inovativen projekt Springback Ringside mednarodne mreže Aerowaves. Plesna predstava Idiot-Syncrasy posneta v VR tehnologiji vabi gledalce, da skupaj preko VR očal vstopijo v navidezno resničnost in kolektivno doživijo vznemirljiva plesna dela mladih evropskih ustvarjalcev.
Gre za projekt, ki ne poskuša nadomestiti nastopa v živo, temveč se spogleduje s prihodnostjo, ob čemer ga vodi vprašanje: ali se lahko tudi v navidezni resničnosti vživimo v koreografijo? Projekt v svojem osrčju nosi idejo vse večjega in bolj poglobljenega povezovanja med umetniki in občinstvom s poudarkom na kolektivnem ritualu gledanja in doživljanja sodobnega plesa.

_______ Odprtje razstave

Stekleni atrij Mestne hiše ob 18.00
Lin Gerkman: PRVI SNEG 
Izhodiščna točka je nekdanji kamnolom v predmestju Ljubljane, ki je bil v preteklosti namenjen izdelavi asfalta za cestno podjetje. Nekdanji industrijski kompleks sestoji iz več sektorjev v različnih stanjih neuporabe. Območje naj bi se za podobne namene uporabljalo že stoletja, kamnolom pa je v modernejši obliki začel delovati v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Od zgodnjih osemdesetih let naprej je bilo območje kamnoloma predmet številnih neuspešnih načrtov prenove, dokler ni gradbinsko podjetje podleglo finančnemu izčrpavanju vodstva in je upravljanje zemljišča prevzela slaba banka. Večino stavb industrijskega obrata so odtlej porušili. Predeli območja so preraščeni ali pa so postali del javnega prostora, osrednji del pa se še vedno v uporablja kot odlagališče gradbenih odpadkov.
Z zbiranjem in preučevanjem fotografij, pisem, zapisnikov sej, publikacij, načrtov, vzorcev materialov, konstrukcijskih elementov, spletnih objav ter drugih tehničnih materialov, osebnih predmetov in arhivskega gradiva ter ustvarjanjem lastnih fotografij materialnih sledi, avtor raziskuje družbene in okoljske posledice prehoda iz socialistične gospodarske ureditve z delavskim samoupravljanjem v tržno gospodarstvo z močnimi težnjami posameznih akterjev po čim hitrejši akumulaciji kapitala. Obdobje politične in gospodarske tranzicije mapira skozi odtise, ki jih pušča na gospodarstvo, na življenja delavcev in na okolje.

_______ pogovori
 

Pritličje ob 19.00
JA!VNO | Stanovanja
JA!VNO je serija pogovorov o akutnih področjih, na katerih partikularni interesi manjšine izrivajo javni interes. Začenjamo s stanovanji, nadaljujemo z mediji in zdravstvom. Prvi pogovor v sredo, 30. marca, ob 19. uri bo namenjen problematiki stanovanj: Stanovanjska stiska v urbanih središčih.
Moderator: - Aleksander Vujović, asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Gostje/i:
- Ajda Bračič, soavtorica razstave Iščem stanovanje, MAO,
- Dora Kavčič, Zadrugator,
- Srdjan Nadj, kritik in podjetnik.
 

Vodnikova domačija ob 19.00
Antiavtoritarni bralni krožek z Miho Zadnikarjem
Nova serija pogovorov na protifašistične teme – bralni krožek z Miho Zadnikarjem!
Prvo srečanje uvajamo z izjemno študijo, delom Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma (1973) marksističnega ekonomista in filozofa Alfreda Sohn-Rethela. V prevodu Amalije Maček in s spremno besedo Leva Centriha ga je izdala Založba Sophia (2012).
Dandanes so zelo veliko v rabi sintagme, koncepti in pojmi kot so novi desni radikalizem, (post)fašizem, neonacizem, desni populizem, novi totalitarizem, skrajna desnica... V zapisanem in izgovorjenem se velikokrat uporabijo prehitro, a je njihova raba (žal) vse pogosteje tudi zelo upravičena. Kadar hočemo z dvema izrazoma objeti odpor tako do zgodovinske kot tudi do današnje pojavnosti vsega omenjenega — in še česa — po navadi rečemo, da smo protifašistični ali/in antiavtoritarni.
Koliko se lahko pri tem zanašamo na starejše analize vseh mogočih pretenj? Bi morali pri tem početju uporabljati nov jezik? Kaj je pravzaprav antifa in kakšna je vloga socialnega anarhizma v tem času? Kako se izognemo ponavljanju starih metod boja? Kaj se je zgodilo, da kljub pouku iz preteklosti nismo bili sposobni zaustaviti novih groženj? Pri tem se postavlja še in še vprašanj.
Na prvem srečanju bodo razpravljali o tem, kaj vse — oziroma kakšno pripravo — terja od nas kritično in produktivno motrenje, če nočemo, da to spodrsne v kliše in naposled ne izgubimo tal pod nogami v navzkrižnem ognju pretiranega obkladanja z »velikimi besedami« in krepkimi pojmi.
 

Hostel Celica ob 20.00
Ana Pepelnik: treš
Marčevsko srečanje Pesnic s knjigo. Srečanje vodi Barbara Korun.
Ana Pepelnik, rojena 1979 v Ljubljani, je ne le odlična pesnica, temveč tudi izvrstna prevajalka, njeni prevodi Sylvie Plath, Jennifer Clement, Elizabeth Bishop, Joshua Beckmana in drugih so izjemno obogatili in posodobili slovenski pesniški jezik. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007, njena druga pesniška zbirka Utrip oranžnih luči na semaforjih pa leta 2009, tretjo, četrto in peto, Celo večnost, Pod vtisom in Techno smo brale tudi na Pesnicah. Treš je njena šesta zbirka (nominirana za Veronikino nagrado, kot tudi mnoge druge). Sodeluje pri mednarodnih pesniških spletnih in multimedijskih projektih, kot govorka daje glas pesniško-zvočnim performansom. 

 

____ Kino
 

Kinoteka
     18.30 Marjetice (Sedmikrasky / režija: Vera Chytilová / Češkoslovaška / 1966 / 74' )
Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriarhalne kulture, zato eno za drugim rušita družbena pravila. Njune dogodivščine vseskozi spremlja vizualno eksperimentiranje z izmenjavanjem barvnih in črno-belih posnetkov, igranjem z barvnimi filtri, inovativnimi posebnimi učinki in triki s kamero. Eden izmed biserov češkega novega vala, zmes anarhije in filmskega eksperimenta, zaradi katerega je Veri Chytilovi oblast za več let prepovedala ustvarjanje filmov.
     21.00 Človek s senco (režija: Ema Kugler / Slovenija / 2019 / 100' )
Genetski kod sili človeka v reprodukcijo. Novorojeni nima izbire, kot nemočno bitje je dan v dresuro civilizacijskih norm, ki jih določajo tisti na položaju moči … Umetniška silovitost in estetska domišljenost filma navajata gledalca na spontano transformacijo v odnosu do etike, družbe ter sprejemanja in dojemanja umetnosti.
 

Kinodvor
     16.15 Vojvoda (The Duke / Roger Michell / Velika Britanija / 2020 / 96')
Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah.
     18.30 Kupe št. 6 (Hytti nro 6 / Juho Kuosmanen / Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / 2021 / 107 ')
Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.
     20.00 Odpuščanje (Marija Zidar / Slovenija, Srbija, Kosovo, Črna gora / 2021 / 82 ')
Celovečerni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar, postavljen v sodobno Albanijo, je pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne družbe, ujete med napol pozabljeno preteklost in negotovo sedanjost. Dobitnik vesne za najboljši dokumentarec.
     21.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko (Tijana Zinajić / Slovenija / 2021 / 90 ' )
Alter komedija o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej. Filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva.