r     a    z    s    t    a    v    e    

GALERIJA DOBRAVAGA ob19H
ZINE VITRINE: IVA SUHADOLNIK GREGORIN: VA BENE!
Fotozin “va bene!” je posledica jesenskega izleta na vzhod Sicilije. Je pet dni Catanie in njene okolice, strnjenih v hitro publikacijo. Fotografije ne nosije neke posebne teže, so točno to, kar so, nič več in nič manj. Zin je spontano nastal ob povratku v Ljubljano. Je nabor fotografij, ki so avtorici izjemno pri srcu in ki so opomin, kako odlično dolgih je lahko le pet dni. 
Iva Suhadolnik Gregorin obiskuje 2. letnik Akademije za vizualno umetnost v Ljubljani, pred tem pa je tri leta študirala na Fakulteti za arhitekturo. Njeno področje zanimanja zajema analogno fotografijo, performans, naivno ilustracijo in vide. Njena fotografija se giblje med čustveno, družbenokritično, dokumentarno, ulično in abstraktno. Fotografski projekt velikokrat poveže s performansom, kjer je fotografija sama le končni produkt. V svojih projektih raziskuje medsebojne odnose, razmerja moči, vpliv patriarhata in spolne binarnosti, okupacijo skupnega/javnega prostora ter vse, kar se giblje vmes. Njen bolj neformalni fokus pa se vrti okoli dokumentacije vsakdana.

GALERIJA KAMERA [od 10.jan]
FACEORFACTORY: YOU, AN ARCHIVE
kuratorski cikel
FaceOrFactory je raziskovalna platforma, ki z nabiranjem vzorcev DNK, fotogrametrije obrazov in osebnih podatkov analizira obliko ter vlogo obraza v sodobni družbi. Razstava dokumentarne narave tako skozi dioramski pogled gledalcu odkriva mnoge plasti projekta.
Aljaž Rudolf je študent enovitega magistrskega študija arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Eva Smrekar pa je magistrska študentka filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in École pratique des hautes études v Parizu. Skupaj od leta 2017 sodelujeta v različnih scenarijih, s projektom FaceOrFactory pa sta do sedaj razstavljala na festivalu Ars Electronica, v Galeriji Kapelica, Galeriji Simulaker in BOZAR v Bruslju. Konec leta 2022 se odpravljata na umetniško rezidenco SAM Museum v Singapurju.

KULTURNI CENTER TOBAČNA 001 [še traja]
Neža Knez: Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj, poskus 2 (Cirkulacije)
Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj (Cirkulacije) je večletna raziskava prostora, ki preko osebne pripovedi govori o zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije ter njihovih objektih in subjektih raziskave. Ukvarja se s spominom ter odnosom med naravnim in zgrajenim prostorom. Poskus 2 je drugi v nizu raziskovalnega projekta, ki bo v končni obliki eksperimentalni film. Predstavlja prizorišče za razmislek o zbranem gradivu, eksperimentiranje z njegovo predstavitvijo ter preverjanje odnosov in učinkov med posameznimi elementi.
Senzorično instalacijo sestavljajo postavitve različnih medijev, od katerih so prisotni analogni 16mm film, diaprojekcije, kinetični objekt, site-specific objekti, digitalne animacije, svetlobni objekti, zvok in besedilo. 

GALERIJA VŽIGALICA [še traja do 23.1]
STRAN22
Soap Opera
Leta 2019 je v sklopu festivala Svetlobna gverila Stran22 prvič postavila na ogled steno iz milnice in izrabila potencialne vizualne učinke, ki jih ta sloj ponuja: kot element prosojnosti, odbojnosti, kot zaslon prelivajočih se barv v gibanju. Sama instalacija pa ni bila toliko v funkciji umetniškega objekta kot scenskega elementa, ki občinstvo vodi skozi različne situacije gledanja. Na ta način je bil uspešno storjen prvi korak k uporabi milnice kot nosilke scenografije, ki bi jo bilo mogoče uporabiti pri odrski uprizoritvi. Ko se je milnica, tako močno k razblinjenju nagnjen material, izkazala za dovolj obstojno, je vizija odrske uprizoritve opere postala uresničljiva. Zato Stran22 vstopa v Galerijo Vžigalica scela. Notranjost pretvarja v tri različne vizualne situacije, ki s svojim pendantom v z glasbo zaznamovani zunanjosti tvorijo tokratno Soap Opero; opero za milnico in občinstvo. Po eni strani gre za razgradnjo elementov umetniške forme, ki se ponaša s svojo celostnostjo. Po drugi strani pa Soap Opera kot serija nadaljevanj, ki z motivom milnice vzpostavlja pogoje za čudenje, namiguje na "žajfnico", umetniško delo manjše vrednosti z ganljivo vsebino.

CANKARJEV DOM [še trajajo]
Igor Škafar: Ulica
Razstava Ulica na ogled postavlja večje število portretov, večinoma mladih ljudi. Avtor te portrete kontinuirano, z vztrajnostjo ter neomajnim raziskovanjem novega in svežega ustvarja že zadnjih dvajset let. Predstavljene bodo tako starejše fotografije, ki so bile posnete na film, kot tudi pozneje nastale digitalne fotografije. Na razstavi bo svojevrstno prikazan tudi manjši vpogled v proces avtorjevega dela. Igor Škafar je bil rojen leta 1975 v Ljubljani. S fotografijo se ukvarja od leta 1997, ko se je zaposlil kot laborant v fotografskem studiu Manjana. Dve leti pozneje je začel fotografirati za tednik Mladina. Sedaj sodeluje z različnimi mediji in agencijami ter redno objavlja v Mladini. Ichisan pa je vzdevek Igorja Škafarja v vlogi didžeja (in fotografa), ki se je z glasbo začel ukvarjati kot kitarist v različnih zasedbah, pozneje pa se je s posebno naklonjenostjo posvetil elektronski glasbi.

Pod svobodnim soncem [@ velika sprejemna dvorana]
Damijan Stepančič je avtor ilustracij v stripu Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je za stripovsko naracijo senzibilno in dramaturško dinamično priredil Goran Vojnović, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. 
Ilustrator Damijan Stepančič se je stripa lotil velikopotezno, ujel je monumentalne trenutke pripovedi, s suvereno likovno govorico to njihovo veličino še poudaril, obenem pa ostal senzibilen pri tistih likovnih elementih, ki gradijo značaje junakov in oseb. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar sto petdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem.
 
Ob razstavi bodo organizirani štiri komentirani ogledi z avtorji stripa Pod svobodnim soncem, ilustratorjem Damijanom Stepančičem, avtorjem dramske priredbe Goranom Vojnovićem ter avtorjem spremnega besedila in Finžgarjevim sorodnikom prof. dr. Janezom Bogatajem.
- 12. januar ob 17. uri: prof. dr. Janez Bogataj

Maja Kastelic [@galerija europlakat]
Likovni kritiki izbirajo - cikel predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov.
Izbor: Tatjana Pregl Kobe
Redkokdaj se zgodi, da so ilustracije razstavljene prej, preden gre knjiga v tisk. Pa vendar se. S tušem na papir in z digitalno monokromno dodelavo je razstavljena večina pravkar končanih podob za slikanico Adam in njegova tuba ilustratorke Maje Kastelic.

SLOVANSKA KNJIŽNICA
Tiski Josipa Jurčiča 
Razstava prvotiskov do 20. januarja
Ob izteku Jurčičevega leta poteka razstava tiskov Josipa Jurčiča, največjega slovenskega pripovednika, poklicnega publicista in avtorja prvega slovenskega romana. Razstavljene so dragocene Jurčičeve prvotiske od Jurija Kozjaka v prvi izdaji Mohorjeve družbe (1867) do Rokovnjačev, ki jih je po Jurčičevi smrti dokončal Janko Kersnik in so izšli kot ponatis iz Ljubljanskega zvona (1882).
Poleg slovenskih so izpostavljene tudi tujejezične izdaje, predvsem prevodi Desetega brata, Jurija Kozjaka in nepresežene humoreske Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Slikovni material obsega posnetke originalnih ilustracij, ki jih je za drugo samostojno izdajo te povesti narisal Marjan Manček in so danes shranjeni v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.
Razstavo je pripravil Tomaž Miško.

k         i        n        o

KINOTEKA
ob 18:00 - Napad smeha! Zločin v kabareju  [Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35 mm, 1.37, čb, 84', svp]
Spogledljiva in frfotava kabaretna pevka Klara nekega dne izgubi biserno ogrlico, darilo njenega največjega oboževalca, ministra za pravosodje. Nastane godlja, saj bi minister ogrlico rad čim prej našel, da se v nepravih rokah ne bi razkrinkala kot ponaredek, Klara pa bi incident rada prikrila pred svojim možem, ljubosumnim cirkuškim akrobatom. Tretji Menzlov celovečerec je črna komedija zmešnjav, ki se hkrati bere kot poklon češkim kriminalkam tridesetih in politična satira aktualnega stanja v državi tik pred sovjetsko invazijo.
ob 20:30 - Odprto platno
Neodvisni, mladinski, amaterski, študentski, domači, igrani, dokumentarni, eksperimentalni, žanrski, kratki, celovečerni, profesionalni, gverilski, agitacijski, nevarni, trashy, pocukrani in vsakdanji. Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je mogoča projekcija vaših filmov v kinotečni dvorani.
Predloge sprejema: @email. Brezplačne vstopnice.

KINODVOR
ob 13:30 - Drive My Car [Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2021 / 179 min / japonščina, korejščina, angleščina]
Manj kot pol leta po tistem, ko je njegov film O naključju in domišljiji osvojil berlinskega srebrnega medveda, je Ryusuke Hamaguchi za priredbo kratke zgodbe Harukija Murakamija prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.
ob 17:30 - Francoska depeša [Wes Anderson / Velika Britanija, Nemčija, Francija / 2021 / 108 min / angleščina]
Wes Anderson oživlja zbirko zgodb iz zadnje številke ameriške revije The French Dispatch, ki naj bi v 20. stoletju izhajala v izmišljenem francoskem mestu. Ljubezensko pismo časnikarstvu in starim francoskim filmom.
ob 18:30 - Krt [Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina]
Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
ob 20:30 - Jagnje PREMIERA [Valdimar Jóhannsson / Islandija, Švedska, Poljska / 2021 / 106 min / islandščina] Z vami bo igralec Hilmir Snær Guðnason!
Razpoloženjski hibrid družinske drame in islandske ljudske pripovedke je osvojil nagrado za izvirnost v sekciji Posebni pogled v Cannesu ter nagrado za najboljši celovečerec v Sitgesu.

CANKARJEV DOM
ob 17:00 v Kosovelovi dvorani - Vse je bilo v redu [Francija, Belgija France, Belgium, 2021, 113' Režija: François Ozon]
François Ozon v ospredje filma postavi najtežjo prošnjo, ki jo lahko oče naslovi na svojo hčerko: naj mu pomaga umreti. 
Emmanuelin oče André pri petinosemdesetih letih doživi kap, po kateri ostane paraliziran po desni strani telesa. Ko se v bolnišnici sooča z invalidnostjo, svojo hčerko prosi, naj mu pomaga končati življenje. Emmanuele je venomer imela zapleten odnos s svojim očetom, kar je pustilo posledice na njeni osebnosti. A ker gre vendarle za njenega roditelja, ki ga ima še vedno rada, začne raziskovati razpoložljive možnosti. Evtanazija je v Franciji prepovedana, zato se obrne na organizacijo Pravica do dostojne smrti. André zadnje življenjsko obdobje tako preživi med poslednjimi sladkimi trenutki drobnih užitkov in upanjem na konec trpljenja.
ob 19:30 v Kosovelovi dvorani - Abonma Liffe po Liffu: Francoska depeša [Wes Anderson / Velika Britanija, Nemčija, Francija / 2021 / 108 min / angleščina]
Kultni režiser Wes Anderson se v najnovejšem celovečercu z vrhunsko igralsko zasedbo prikloni novinarskemu poklicu in francoski kinematografiji.
V zbirki filmskih vinjet zaživijo tri reportaže, ki naj bi izšle v zadnji številki Francoske depeše, tedenske priloge izmišljenega ameriškega časopisa, katere uredništvo ima sedež v slikovitem (a prav tako izmišljenem) francoskem mestecu Ennui-sur-Blasé. Wes Anderson gledalca z duhovitimi namigi na različne kulturne in družbene fenomene nedavno minulih časov ter s svojimi značilno ekscentričnimi režijskimi prijemi popelje v barviti svet novinarskih zgodb, ki nam nemalokdaj odstirajo najbolj neverjetne plati življenja.