Ne/muska:

Klub CD ob 20:00: KNARR

Izjemni norveški basist in skladatelj Ingebrigt Håker Flaten (The Thing, Atomic in Free Fall) tokrat z lastnim sekstetom v Klubu CD

Ingebrigt Haker Flaten, akustični in električni bas, kompozicije;

Mette Rasmussen, altovski saksofon;

Atle Nymo, tenorski saksofon, Bb klarinet, bas klarinet;

Erik Kimestad, trobenta;

Oddrun Lilja Jonsdottir, električna kitara, glas;

Joakim Rainer Petersen, klavir, sintetizator;

Olaf Olsen, bobni, tolkala
Novi napad norveškega jazza in mi smo zraven! Tudi tokrat pod vodstvom basista in skladatelja Ingebrigta Hakerja Flatna, ki nas je v Cankarjevem domu že večkrat razveseljeval ter nam odkrival svoje glasbene skrivnosti barvitih norveških pokrajin tako z lastnim Sextetom kot z velikim pečatom v zasedbah The Thing, Atomic in Free Fall.
S tem novim in vznemirljivim bendom Ingebrigt Haker Flaten razvija svoj eklektični glasbeni svet, vizijo, ki dopušča medsebojno zlivanje različnih žanrov in tradicij. Glasba se navdihuje tako v jazzu in avantgardi kot v glasbi sveta in psihedeličnem rocku. Vse skladbe za novi sestav so posvetilo krajem, s katerimi Ingebrigta po številnih letih turnej in delovanja v Chicagu in Austinu, zvezni državi Teksas, povezujejo tesne vezi. Zaradi okoliščin, povezanih z dogodki leta 2020, se je Ingebrigt vrnil na rodno Norveško in ustvarja v Trondheimu. Zasedba, ki jo je ustanovil ob naročilu festivala Vossajazz, združuje nekatere od najbolj vsestranskih skandinavskih jazzovskih glasbenikov. Album (EXIT) KNARR so na festivalu predstavili septembra 2021.

Vstopnina: 12,00 EUR

Teater, predavanja, razstave...:

Galerija Kresija ob 18:00–21:00: Live, Laugh, Love

Umetniki: Dan Adlešič, Sara Bezovšek, Lea Culetto, Olja Grubić, Emil Kozole, Tamara Lašič Jurković, Danilo Milovanović, Iza Pavlina, Iris Pokovec, Dorotea Škrabo – Skrabzi

Kuratorja: Jure Kirbiš, Janez Fakin Janša

Live, Laugh, Love (živi, smej se, ljubi) je parola družbe pozitivnega mišljenja, pozitivnih afirmacij in manifestacij, družbe, ki zavrača vsako kritiko kot napad na človekovo pravico do mirnega obstoja. Je metanje peska v oči, je pasivno-agresivna oblika cenzure, je novi konservativizem. V času, ki je rodovitna podlaga za vse vrste teorij zarot, se lahko konspirativno vprašamo, komu služi, da je slogan Live, Laugh, Love vseprisoten v naših raznih resničnostih, od napisa na skodelici za kavo do objave na družabnih omrežjih. Ali, drugače rečeno: če je kapitalizem tako super, zakaj so potem vsi na antidepresivih?

Razstava Live, Laugh, Love prikazuje dela desetih avtorjev s spektra milenijske generacije, ki bi radi preprosto živeli, se smejali in ljubili, pa jim radovednost tega ne dovoljuje. Soočeni z grožnjo in absurdnostjo realnosti se vsak po svoje spopadajo s stanji, ki jim ne pustijo živeti v blaženi nevednosti.

MAO ob 18:00: Pogovor ob začetku Plečnikovega leta: Oblikovanje mesta po meri človeka

Spletni pogovor bo moč spremljati v živo prek kanalov na družbenih omrežjih YouTube in Facebook (MAO Slovenija). V pogovoru lahko z vprašanji in mislimi sodelujete v komentarjih pod spletnim prenosom..

Pogovor ob začetku Plečnikovega leta je posvečen obletnici rojstva Jožeta Plečnika in uvod v februarsko razstavo o vpisu arhitektovih del na UNESCOV Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Izbrana arhitektova dela v Ljubljani so bila lansko leto vpisana na seznam kot izjemen primer urbanega oblikovanja po meri človeka. Arhitekt je v skladu z osebno, globoko humano vizijo preoblikoval mesto v dialogu z že obstoječimi konteksti, vnašal nove vsebine in postavil človeka v središče javnega prostora. V mestu je razvil orientacijo, nove urbane potenciale in omogočil raznoliko uporabo prostora. Plečnikov pristop se razlikuje od takratnih novih modernističnih usmeritev, ga pa danes razumemo kot sodobnega. Vpis na seznam je izjemno priznanje za arhitektovo dediščino, istočasno pa skupna, trajna zaveza za ohranjanje vrednot njegovih del.

Proces priprave nominacije je zahteval razmislek in artikulacijo vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina za vse nas tudi v sodobnem času in jih z vpisom predstavljamo svetu. Njegova dela so referenčna točka za mnoge sodobne izzive ter nam odpirajo vrsto vprašanj. Kakšen je sodobni pomen Plečnikovih del? Kako misliti in občutiti mesto danes? Kako umestiti človeka v središče javnega življenja? Na kakšen način povezati strokovnjake, uporabnike in skupnosti? In mnoga druga. Odgovore na vprašanja bomo iskali na okrogli mizi z Boštjanom Vugo, Niko Grabar, Matjažem Uršičem, Nežo Čebron Lipovec in Matejem Andražem Vogrinčičem.

18:00 Uvodni pozdrav Bogo Zupančič, direktor MAO

18:05 Predstavitev projekta UNESCO
Tomaž Stoka, koordinator delovne skupine za pripravo nominacije del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Seznam svetovne dediščine

18:20 Pogovor
Boštjan Vuga, arhitekt, biro Sadar+Vuga; Nika Grabar, raziskovalka in strokovnjakinja za arhitekturo 20. stoletja; Matjaž Uršič, urbani sociolog; Neža Čebron Lipovec, raziskovalka na področju konservatorstva in dediščinskih študijev; Matejem Andražem Vogrinčičem, vizualni umetnik. Moderatorka: Spela Spanžel, vodja nominacije za vpis del arhitekta Jožeta Plečnika na Seznam svetovne dediščine.

19:20 Vprašanja občinstva

Bežeče sličice:

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Sedemdesetletnica filma

Svet na Kajžarju, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1952, 35 mm, 1.37, čb, 99'

Slovensko podeželje, Haloze v povojnih letih, ko je nova oblast odvzela zemljo cerkvi in "kulakom" ter začela ustanavljati zadruge. Viničar Vračko, ki je med vojno najprej simpatiziral z Nemci, potem pa s partizani, se na ženino pobudo z družino preseli v prazno "gosposko hišo". Drugi viničarji zasedejo cerkveno zidanico in v njej priredijo veselico, ki jo vodilni predstavnik reakcionarnih sil – kulakov, cerkve in okupatorjevih kolaborantov – skuša prekiniti.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:30 Napad smeha! / Kino-uho

Sreča (Sčast'e), Aleksander Medvedkin, SZ, 1934, 35 mm, 1.37, nemi, 66', sp

Sreča po komunistično – problem družbe. Eden zadnjih sovjetskih nemih filmov, ki ga je odkril in restavriral veliki francoski cineast Chris Marker. Nora satirična komedija postrevolucionarno obubožano socialistično družbo, ljudske običaje in vraže ter vzhajajočo in kanonizirajočo socrealistično estetiko sprevrže v material, ki je kot nalašč za vrhunski slapstick. Enostavno, iskreno in iskrivo.
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).

Kinodvor:

17:00 Luknja (Il buco), Michelangelo Frammartino / Italija, Nemčija, Francija / 2021 / 93’

Za člane Kluba Kinodvor vstop prost.

Film italijanskega režiserja Michelangela Frammartina (Štirikrat) je osvojil posebno nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu.

20:00 Jagnje (Dýrið), Valdimar Jóhannsson / Islandija, Švedska, Poljska / 2021 / 106’

Razpoloženjski hibrid družinske drame in islandske ljudske pripovedke je osvojil nagrado za izvirnost v sekciji Posebni pogled v Cannesu ter nagrado za najboljši celovečerec v Sitgesu.

Mala dvorana ob 19:30: Krt (El Agente Topo), Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84’

Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.