Projektni prostor DUM na Kolodvorski 6 ob 20:00
        STABAT. Biti ganjen
plesno delo
Avtorstvo in izvedba: Kaja Lorenci | Oblikovanje prostora, kostuma in luči: Petra Veber | Glasba: Žigan Krajnčan (vokal), Kristijan Krajnčan (violončelo)
"Najhrupnejši trenutek v človeku lahko za drugega ostane neopazen. Če pa skupaj prisluhnemo tistemu, kar slišimo, ko ni slišati ničesar (ko se molči), se morda izriše na obrazu, zavibrira v gesti, da ton mišičju.
Tišina in glasba imata nekaj skupnega. Navzočnost, ki se ne vidi, se razprostira, pa vendar je blizu, tako blizu, da jo lahko začutimo kot lastno telo.
Kako nas glasba gane in s katerimi sredstvi lahko stanje ganotja (ganiti, ganiti se) prevedem v specifičen uprizoritveni jezik? Ples ima namreč sposobnost, da razkrije tisto, kar je v glasbi nedoumljivega, kar nas »premika« nekje od znotraj, ter hkrati to prednost, da je človeški in otipljiv. Glasba pa je tista, ki uvaja zakasnitev v takojšnjost oziroma ima sposobnost, da podaljša, raztegne trenutek v dogodek.
Lahko oči postanejo ušesa in obratno?
V zadnjem času me glasba gane pogosteje. Potrebujem jo, da me gane. Daje mi občutek, da se premikam skozi svojo gosto tišino, ki jo težko ubesedim." -Kaja Lorenci
Zaradi omejenega števila publike pošljete rezervacije na mail @email ali tel. 031 296 314. Za ogled velja PCT pogoj.

Drama ob 20:00
        Vse sijajne stvari
Macmillan s takšnim nizanjem raznovrstnih koščkov izriše mozaik. V njem lahko zagledamo trpečega človeka in njegov svet. Skoraj lahko začutimo, kako je (bilo) biti on. Ponudi fenomenološko raziskavo, katere preiskovanec smo poleg ljudi, ki nam ob branju ali gledanju pridejo na misel, tudi sami. S tem pa poseže na terapevtsko raven gledališča. Beremo seznam, gledamo njegovega avtorja v različnih življenjskih situacijah in si ne moremo pomagati, da ne bi čutili z njim tudi svoje bolečine in strahov. Ne moremo si pomagati, da ne bi brali in pri sebi pisali seznama tudi mi.

MGL ob 19:00
        Avgust v okrožju Osage
Na družinskem posestvu v Oklahomi se zaradi nenadnega izginotja očeta Beverlyja okrog matere Violet zberejo njune tri hčerke, njihovi partnerji in otroci ter drugi člani družine. Začetek drame obvladuje temačna slutnja, ki se izkaže kot pravilna, saj Beverlyja najdejo utopljenega, vse pa kaže na to, da je naredil samomor. Medtem ko se člani družine vsak po svoje soočajo z izgubo, se pod streho nekdaj skupnega doma odprejo številne rane.

Mladinsko - vse razprodano

Cankarjev dom 
ob 11:00 @ Štihova dvorana            William Shakespeare in ekipa: Romeo in Julija
Ljubezen, ljubosumje, maščevalnost in sovraštvo so po­gosta vsebina Shakespearovih zapletov. Stvar preteklo­sti? Nikakor. Režiserka Maruša Kink se je z ekipo lotila najbolj znane ljubezenske zgodbe vseh časov in prepletla odlomke izvirnega besedila v verzih z improviziranimi dogodki iz življenja posameznih likov iz zgodbe. Usodna ljubezen. Nerazumevajoča okolica, zaslepljena s sovraštvom. Pripadnost in podrejanje skupinam. Iska­nje lastne identitete in svojega glasu v svetu. Uprizoritev o vsebinah, s katerimi se mladi zlahka identificirajo, spregovori v sodobnem gledališkem jeziku.
ob 11:30 @ Linhartova dvorana         Deček, ki je prehitro rasel
Opera pripoveduje o fantu, ki se je nedavno preselil v mesto in ob prihodu v šolo se mu sošolci posmehujejo zaradi njegove velikosti in nenavadnega imena. Med njimi ne najde prijateljev, razen sočutne punce Beti. Želi se igrati s sošolci, vendar ga ti grobo zavračajo in ga ne pustijo blizu, zato se počuti odrinjenega in nezaželenega. Učiteljica obsoja ravnanje otrok, a njihovega odnosa do Poponela ne more spremeniti. Odloči se, da mu bo pomagala in spomni se zdravnika, ki lahko s čudežnim strojem velikega otroka pomanjša. 

K I N O

Cankarjev dom [Linhartova dvorana] ob 19:00         Pravi moški 
Tragikomična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.
Alma je znanstvenica, zaposlena v slovitem Pergamonskem muzeju v Berlinu. Da bi si zagotovila finančna sredstva za svoje raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu. Tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v Alminega idealnega partnerja. Tako znanstvenica spozna Toma, čednega robota v človeški podobi, ki je ustvarjen za to, da jo osreči. Le kaj bi lahko šlo narobe?

Kinodvor 
ob 14:00 -     Drive My Car [Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2021 / 179 min / japonščina, korejščina, angleščina]
Manj kot pol leta po tistem, ko je njegov film O naključju in domišljiji osvojil berlinskega srebrnega medveda, je Ryusuke Hamaguchi za priredbo kratke zgodbe Harukija Murakamija prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.
ob 17:45 -    Najbolj grozen človek na svetu [Joachim Trier / Norveška, Švedska, Danska, Francija / 2021 / 127 min / norveščina]
Portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom – film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v našem času ter o tem, kako lahko imaš v življenju vse, pa se še vedno počutiš kot največja zguba na svetu. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.
ob 19:00-    Krt [Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina]
Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
ob 21:00-    Francoska depeša [Wes Anderson / Velika Britanija, Nemčija, Francija / 2021 / 108 min / angleščina]
Wes Anderson oživlja zbirko zgodb iz zadnje številke ameriške revije The French Dispatch, ki naj bi v 20. stoletju izhajala v izmišljenem francoskem mestu. Ljubezensko pismo časnikarstvu in starim francoskim filmom.

Kinoteka
ob 18:00-    Ognjemet [Takeshi Kitano, Japonska, 1997, 35 mm, 1.85, barvni, 103', sp]
Nishi je miren in hladnokrven policist. Nekega dne njegovi kolegi padejo v zasedo, v kateri iskani kriminalec ustreli Nishijevega najboljšega prijatelja Horibeja; odslej bo priklenjen na invalidski voziček, izhod iz psihološke krize pa bo našel v slikanju.
 “V svojih filmih se tako vztrajno ubadam s smrtjo zato, ker je po mojem mnenju po drugi svetovni vojni japonska družba postala obsedena z vsrkavanjem zahodnjaških idealov življenja, čeprav jih ni razumela. V predvojnem obdobju sta bila življenje in smrt obravnavana enakopravno, kot dve strani kovanca; zdaj je smrt na Japonskem postala tabu tema, pomembno je le še življenje.” - Takeshi Kitano
Pred projekcijo bo kratek uvod.
ob 21:00-    Krvava romanca [Alexandre Aja, Francija, 2003, 35 mm, 2.35, barvni, 91', sp]
Začne se z utečenim scenarijem: dve dekleti (Marie in Alex, v avtu, v gozdu), hiša, noč, morilec. Toda Ajajev »emancipatorični« slasher se izteče v narativno-psihološki preobrat, ki razdvaja kritiko in publiko, a vsekakor zapiha s svežo sapo. Mojstrsko delo surovo realističnega, transgresivnega, duhovito mizantropskega novega vala francoske (in belgijske) grozljivke, tistega horror pola »novega francoskega ekstremizma«, ki je žanru prinesel nekaj najboljših filmov in avtorjev novega tisočletja.