Prismojeni profesorji bluesa @ Jazz Club Gajo ob 19.00
Julijan Erič (kitara, vokal), Zlatko Djogič (bobni, vokal),  Miha Ribarič (bas kitara), Aleš Uhan (piano)
Obvezne rezervacije na @email


_____ GLEDALIŠČE

Party @ SNG Drama ob 20.00
Po filmu The Party scenaristke in režiserke Sally Potter, prva slovenska uprizoritev
Party na svojem domu priredi Janet, ki je pravkar dosegla najvišjo točko svoje politične kariere – postala je ministrica za zdravstvo vlade v senci. Z možem, znanstvenikom, povabita na slavje najožji krog prijateljev: Janetino najbližjo zaupnico z njenim možem, Janetino prijateljico, ki je profesorica t. i. ženskih študij, z njeno nosečo ženo, ki je znamenit chef, in Janetino sodelavko z njenim možem, privlačnim mladim finančnikom, ki pa pride brez žene in napove, da se jim bo ta pridružila pozneje.
Duhoviti, inteligentni, kot blisk hitri dialogi se dotaknejo tem, kakršne pričakujemo v krogu izobraženih, razgledanih in elokventnih oseb z artikuliranimi stališči: politike, krize zdravstvenega sistema, demokracije, feminizma … Njihov racionalni in kultivirani modus pa preglasijo emocije, ko Janetin mož izbere prav ženin party za razkritje dveh dejstev: da je na smrt bolan ter da se bo ločil od žene in svoje preostale dni preživel z omenjeno Janetino sodelavko. Njegovo zdravstveno stanje in neslutena odločitev usodno vplivata na vse zbrane. Naraščajoča napetost nadaljnjega razvoja dogodkov, novih razkritij in priznanj, predvsem pa spoznanja o krhkosti navidez še tako trdnih odnosov in močnih zavezništev, kulminira v presenetljivem finalnem obratu, ki pa mu je detektivsko pozornejši gledalec lahko že prej prišel na sled.
 

Predpremiera: ETIOPIJKE @ Španski borci ob 19.00
Predstava je osvojila glavno nagrado PREMIO SCENARIO 2021, ki jo vsako leto podeljuje L'Associazione Scenario in se bo po ljubljanski predpremieri v Italiji prvič predstavila v Milanu ter nato nadaljevala pot po številnih italijanskih odrih.
Predstava ETIOPIJKE, prvi del trilogije o Aleksandru Velikem, je klic k bolj enotni Evropi, k bolj afroazijski in bolj združeni Evropi. Predstava se osredotoča na začetek Aleksandrovih pustolovščin, na njegovo izkrcanje v Aziji in na spopad z grškim poveljnikom plačancev, Memnonom z Rodosa.
Na podlagi tega zgodovinskega srečanja in zavoljo njegove odmevnosti v mitološkem svetu ter zlasti zaradi njegovih geopolitičnih implikacij na sodobni čas, avtor v delu raziskuje afroazijske korenine tako imenovane »evropske civilizacije«. Predstava ETIOPIJKE današnje migracije prikazuje kot čudovito priložnost, da začne evropska skupnosti raziskovati in boljše razumevati lastne korenine ter se posledično zavedati naloge pred seboj: gradnje novega modela socialne kohezije, modela, ki presega etnično in nacionalno paradigmo ter končno prepoznavanje »drugega« kot nujnega za razumevanje »jaza«.
Mattia Cason za raziskovanje aktualne tematike uporablja tako ples kot video. Ples prinaša v delo dramaturški lok, saj prikazuje Aleksandrovo življenje, njegove dogodivščine in srečanja, medtem ko video povezuje starodavno pripoved z zgodbami današnjih beguncev, njihovimi osebnimi zgodbami, težavami in željami.
12 €


Kranj, Layerjeva hiša ob 19.00
Kabaret Na ploh (predstava klovnovske skupine Za crknt)
V dobri uri in pol boste spoznali Helgo in Heldo, nerazdružljivi par, ki ne zamudi nobenega ljubiteljskega dogodka v vasi, vsevedno voditeljico Lingoling, ki vam bo zastavila vprašanja, na katera nikoli ne boste mogli pravilno odgovoriti, Evroposlanca, ki vas bo nagovoril in pri tem skorajda utihnil, Aleksandra, ki še vedno vadi striptiz ter zlaganje oblek, edino Živo Divo, ki bo popestrila vaše vidno polje in usmerjala predstavo.
O ustvarjalcih in nastopajočih:
Skupina profesionalnih klovnov igralcev se je pred leti odločila ustvariti klovnovsko skupino Za crknt, da bi lahko raziskovala in razvijala sodobnega klovna v vseh njegovih razsežnostih ter ga približala odraslemu občinstvu. Rdeč nos jih od nekdaj neznansko inspirira, čeprav ga nosijo v glavnem le še kot figo v žepu. V letih skupnega delovanja so umetniki Za crknt ustvarili množico čudaško humorističnih likov s svojo neodvisno voljo in lastnim odrskim življenjem.
Vstopnine ni

____

Spletno predavanje Pravljični Hinko Smrekar @ Narodna galerija (zoom) ob 18.00
Umetnik Hinko Smrekar (1883-1942) z bogatim likovnim opusom je pogosto uporabljal literarne motive, motivne drobce in slepe motive v svojih delih. Literarni motivi so iz ljudskega slovstva in pravljic ter iz mladinskih besedil.
Najbolj pomembne so knjižne ilustracije slovenskih avtorjev, predvsem pa ilustracije za povest o Martinu Krpanu, ki je prva slovenska slikanica za otroke.
Hinko Smrekar se literarno navezuje na ljudsko kulturo, ljudske tipe (berači, norci) in skozi groteskne podobe in estetiko grdega preroško preseva in kritizira takratni in današnji čas.
Umetnikove pravljične motive bo predstavila literarna zgodovinarka prof. dr. Milena Mileva Blažić.
brezplačno, registrirajte se na povezavi https://bit.ly/3ro2on4

Slovensko mladinsko gledališče ob 19.30
Dežela pridnih: Skozi oči arhitekta
Gost: Miloš Kosec | Vodi: Boštjan Narat
Miloš Kosec je arhitekt, ki načela svojega poklica in njegove konkretne uresničitve v prostoru zmore in zna misliti v širšem kontekstu našega prebivanja ter sobivanja: »Sodobna arhitekturna praksa ustvarja realnosti, ki postavljajo prava vprašanja in nikoli ne ponudijo končnih odgovorov, ki premikajo definicije poklica in angažmaja, ki ohranjajo misel in delo vedno v pogonu, ne da bi ju bilo mogoče preprosto definirati ali kanonizirati.«

Skozi moje oči @ Španski borci ob 19.00
Razstava “Skozi moje oči” prikazuje vizualna dela mladoletnikov brez spremstva – mladoletnih oseb, s statusom prosilca/ke za mednarodno zaščito ali begunca/ke, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva odrasle osebe.
Razstava prikazuje njihov lasten pogled na novo okolje, na ljudi okoli njih in na sebe, ter nam odkriva delčke njihovega notranjega dogajanja.
Dela so nastala med leti 2019 in 2021 v sklopu projekta Nastanitve mladoletnikov brez spremstva, ki poteka v Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni in je financiran s strani Urada za oskrbo in integracijo migrantov RS. Hkrati so nekatera dela nastala tudi v povezavi s projekti ArtCaffe Postojna (PlurAlps) in Starting point Postojna (Arrival Regions), ki sta ju vodili Tina Zorman in Hana Alhadi.
 

______ KINO

Kinodvor
     15.30 Francoska depeša (Wes Anderson / Velika Britanija, Nemčija, Francija / 2021 / 108 min / angleščina)
Wes Anderson oživlja zbirko zgodb iz zadnje številke ameriške revije The French Dispatch, ki naj bi v 20. stoletju izhajala v izmišljenem francoskem mestu. Ljubezensko pismo časnikarstvu in starim francoskim filmom.
     18.15 Jagnje (Valdimar Jóhannsson / Islandija, Švedska, Poljska / 2021 / 106 min / islandščina)
Razpoloženjski hibrid družinske drame in islandske ljudske pripovedke je osvojil nagrado za izvirnost v sekciji Posebni pogled v Cannesu ter nagrado za najboljši celovečerec v Sitgesu.
     19.00 Krt (Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina)
Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
     21.00 Obvoz (Edgar G. Ulmer / ZDA / 1945 / 69 min / angleščina)
»Detour, alias Obvoz, kultni film noir, absurdni freudovski road movie, moralka o izgubljenih iluzijah, podganji dirki in razredni depresiji, traja le energičnih, temperamentnih, kompaktnih, eliptičnih, vrtoglavih, metafilmskih, skoraj abstraktnih, tragičnih 68 minut, leta 1945 pa ga je – v štirinajstih dneh, za 117.226 dolarjev – posnel Edgar G. Ulmer, »estet iz Alp«, ki je kariero – leta 1964 z Jamo – končal v Postojnski jami.«
 

Slovenska kinoteka (Fokus: Chris Marker)
     18.00 Globine zraka so rdeče (Chris Marker, Francija, 1998, DCP (posneto na 35 mm), 1.33, barvni, 178', ap)
Film, posnet leta 1977 in ponovno zmontiran v letu 1998, je saga o levici, kakor jo vidi Marker. Mojstrska montaža arhivov uporablja podobe prič “katerih delo nenehno nasprotuje tistim na oblasti, ki bi želeli, da nimamo spomina”. Ta spomin je spomin na utopije in njihov konec, na konec stoletja ideologij. Lirična in melanholična kronika neuspeha je razmislek o sodobnem svetu.