Ne/muska:

 

Klub CD ob 20:00: Hungarian Jazz & Beyond

Csaba Palotai & Steve Argüelles: Cabane Perchée
Csaba Palotai, kitara;

Steve Argüelles, tolkala
Debussy Now
Veronika Harcsa, glas; Anastasia Razvalyaeva, harfa; Márton Fenyvesi, živa elektronika, kitara

Po vsej verjetnosti bi Debussy pozdravil zamisel, da bi njegova dela sto petdeset let pozneje prenesli umetniki, ki niso poznali meja. Navsezadnje si je tudi on kot znanilec glasbenega impresionizma za to prizadeval. Harfistka Anastasia Razvalyaeva, pevka Veronika Harcsa ter kitarist in oblikovalec zvoka Márton Fenyvesi so naredili sodobne prepise najboljših Debussyjevih šansonov, v katerih je vse mogoče. Ta dela, ki jih je skladatelj napisal na pesmi Paula Verlaina in drugih pesnikov, so zaradi zračnosti harfe in bolj razglašene vokalne tehnike kot v klasičnem petju videti v drugi luči, medtem ko z živimi elektronskimi učinki gredo skozi resnično spremembo paradigem.
Izraz »Cabane Perchée« v francoščini pomeni »hiša na drevesu«. Za kitarista Csabo Palotaija, ki živi in dela v Franciji, je ta beseda dala izhodišče za njegov novi duo projekt s starim kolegom glasbenikom, bobnarjem Stevom Argüellesom. »Ta čudna zgradba med listjem – čeprav je konstrukcija, ki jo je naredil človek – še vedno daje iluzijo, da človek ni tekmovalec narave, ampak sestavni del živega sveta. Romantično, divje razpoloženje prikliče otroštvo. Vključuje še madžarski roman Thorn Castle in film Call of the Wild ter tudi klavirske skladbe Bartókovega Mikrokozmosa,« kot pravi Csaba Palotai.

12,00 EUR

 

Teater, predavanja, razstave...:

 

Mestno gledališče ljubljansko:

Veliki oder ob 19:00: Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Predstava traja 180 min.

15€-18€ (popust za študente in upokojence)

mala scena ob 20:00: Ivor Martinić: Le zaljubiti se ne smemo

Predstava traja 75 min.

15€

 

Center kulture Španski borci, Velika dvorana ob 19:00: Madhyamavyāyoga – Igra o srednjem sinu

Uprizoritev Bhásove slavne enodejanke Madhyamavyāyoga v izvirnem sanskrtu in po načelih staroindijskega gledališča v izvedbi Sanskrtskega gledališča, ki deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predstava traja 60 min.

Vstop prost

 

AGRFT ob 19:00: Predsednice

Predsednice (Die präsidentinnen) so prva drama enega najpomembnejših sodobnih avstrijskih dramatikov Wernerja Schwaba. Nastopajo tri upokojene čistilke; Erna, Greta in Marička, ki na obisku pri eni izmed njih skupaj preganjajo dolgčas. Skozi duhovite dialoge v pogovoru odpirajo teme tako avtrijske nacistične tradicije, lumpenploretarstva, seksualnih travm, fekalij, kot fantazij o svoji namišljeni prihodnosti.

Avtor: Werner Schwab
Prevod: Mojca Kranjc
Režija: Nina Ramšak Marković
Dramaturgija: Milan Ramšak Marković
Scenografija in kostumografija: ustvarjalci predstave
Oblikovanje svetlobe: Mojca Sarjaš

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Ken Ludwig: Ljubezen, strast in grdi puloverji

Predstava traja 90 min.

12€

 

- - -

 

Slovanska knjižnica ob 19:00: Plečnik v stripu - Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić

V stripu oz. stripovskem romanu z naslovom Plečnik in pika nam naš veliki arhitekt pripoveduje svojo življenjsko zgodbo in predstavlja svoj pogled na to, kdo je bil in kaj vse je ustvaril. Razkrije se nam »kot slehernik, kot dokaz ali obet, da je mogoče iz sivega povprečja doseči barvite višave«.

Kako lahko Plečnik postane stripovski junak, pa tudi o njegovem življenju in delu, bomo v luči 150-obletnice njegovega rojstva razpravljali z ustvarjalcema stripa – zgodovinarjem Blažem Vurnikom in striparjem Zoranom Smiljanićem.
Pogovor bo potekal v živo v dvorani naše knjižnice ali preko spleta.

 

Pod blokom ob napravi ob 19:00: Prisluškovanje skrivnostnim pogovorom žuželk

Spletni dogodek

Predavatelj: Rok Šturm

Raziskovalci na Nacionalnem inštitutu za biologijo prisluškujemo ljudem neslišnim pogovorom med žuželkami. To sporazumevanje poteka s pomočjo vibracij, ki se prenašajo preko podlage na kateri živijo, najpogosteje so to kar rastline. S posebnimi senzorji vstopamo v njihov svet in ugotavljamo kaj njihovi signali pomenijo in o čem teče beseda. Zanima nas, kako posamezniki zasedajo ta komunikacijski kanal in na kakšen način se izognejo šumu, ki se v njem pojavlja. Njihovi pogovori v naravi so tako raznoliki, da bi iz posnetkov lahko ugotavljali tudi kakšno je stanje okolja.

 

Galerija Kapelica, Likozarjeva 1 ob 20:00: Betina Habjanič: CLIMAX: AXENIC

V biologiji ‘axenic’ pomeni očiščen tujkov in se nanaša na mikrokulturo, v kateri je prisotna samo ena vrsta, brez drugih onesnaževalnih organizmov.

Žaga za meso je sestavljena iz krožnega rezilnega kolesa in zbiralnika krvi, povezanega z noži za zakol, ki zagotavljajo natančen rez ob hrbtenici. V kolesu viseči noži zaradi hitrosti vrtenja vzniknejo in zarežejo v atmosfero prostora, ki je nasičen z vonjem po živem. Po rezilih nožev začne mezeti kri, ki poleti kot pršec. Srhljiv zvok vrtečih rezil in človek, ki jih poganja, so sublimna alegorija uničujoče družbene kibernetike. Ta kibernetika so mehanizmi, ki nas operejo vsake moralne odgovornosti s tem, da ugašajo življenja namesto nas. Tehnološka aseptičnost in obsesivna lepota strojnih rešitev v obratih smrti je simptomatična estetika nasilja, ki smo ga kot kapitalistična družba ponotranjili za urejanje družbenih odnosov med vsemi živimi bitji.

‘Climax: Axenic’ je masivna, minimalistično-produktivistična instalacija, ki nadaljuje projekt izdelave strojev za užitek, začetih z razstavo ‘Climax: Mort’, predstavljeno v Galeriji Kapelica v letu 2020. Večletni projekt se tako zlagoma razvija v zbirko naprav, ki se človeku brez časovne distance ponujajo na ogled v povsem enaki institucionalizirani formi kot številne srednjeveške mučilnice, ki se zvedavim turistom kažejo kot ostanek neke preživete civilizacije. ‘Climax: Axenic’ je tako še ena priložnost, da si ljudje umažemo roke s krvjo, potlačeno v prelepe stroje, ki delajo namesto nas.

 

Bežeče sličice:

 

Slovenska kinoteka:

18:00 Večer SFA: Bojan Adamič – stodesetletnica rojstva

Tri četrtine sonca, Jože Babič, Jugoslavija, 1959, 1.37, črno-beli, 103'

Po koncu druge svetovne vojne se skupina taboriščnikov različnih narodnosti znajde na Češkem, kjer jih naključje primora k skupnemu življenju v železniškem vagonu. Porajajo se prijateljstva in sovraštva, priča smo požrtvovalnosti in odrekanju, pa tudi sumljivemu taboriščniku, ki je v resnici predstavnik nemške vojske. Eden izmed prebivalcev vagona se domov odpravi peš, drugi hrepenijo po prihodu vlaka, ki jih bo odpeljal naprej, ki jih bo odpeljal domov. Njihova življenja je vojna za vedno spremenila – zanje sijejo le tri četrtine sonca.

20:30 Retrospektiva: Ema Kugler: Kratki!

Hidra, Ema Kugler, Slovenija, 1993, 4:3, barvni, 16'

V videodelih Eme Kugler se mitologija vpisuje v rituale vsakdanjega življenja. Tokrat je to tema Hidre s številnimi obrazi. Ponazarjajo jo posamični prizori z akterji v usnjenih kostumih (kreacije avtorice), ki omejujejo njihovo gibanje in s tem še poudarjajo ločenost človeka od narave. Zadnja sled povezanosti, ritualni odnos med človekom in bikom, ki spet temelji na človekovi krutosti do živali, se konča s krvjo, ki na simbolni ravni preplavi tudi celotno podobo.

Postaja 25, Ema Kugler, Slovenija, 1997, 4:3, barvni, 27'

Avtorica nadaljuje s svojimi glavnimi temami: odnos med moškim in žensko, vdor mitskega v rituale vsakdanjega življenja. Ta video uporabi številne možnosti elektronske obdelave slike. Najbolj očarajo prizori z morphingom, v katerih se lik na slikarskem platnu spremeni v identično figuro na videopovršini, ali pa ta »zamrzne« v lik na negibni sliki. Avtorica tudi tokrat vztraja v realnem naravnem okolju, ki pa ga deformira in s tem izenači z artificielnostjo videopodobe.

Homo Erectus, Ema Kugler, Slovenija, 2000, 4:3, barvni, 44'

Homo Erectus je film brez besed. Samo glasba in podobe. Če bi Ema Kugler morala opisati te gibajoče podobe, bi rekla: »So kot temačen, nadrealističen ples slehernika z njegovo lastno smrtjo. Vse te podobe sem videla. Prihajale so iz teme moje podzavesti, se naselile vame, me obsedale.«

 

Kinodvor:

17:00 Škatla spominov (Memory Box) Joana Hadjithomas, Khalil Joreige / Francija, Kanada, Libanon / 2021 / 102’

Montreal. Maia in njena hči Alex na božični večer prejmeta skrivnostno pošiljko: zvezke, kasete in fotografije, ki jih je Maia v osemdesetih letih iz Bejruta pošiljala svoji najboljši prijateljici v Pariz. Maia se noče soočiti s spomini, zato začne Alex skrivaj raziskovati vsebino škatle. Pred dekletovimi očmi počasi oživi burno in strastno obdobje materinega odraščanja med libanonsko državljansko vojno.

20:00 Vzporedni materi (Madres paralelas), Pedro Almodóvar / Španija / 2021 / 123’

Zgodba o dveh zelo različnih ženskah, ki se srečata v bolnišnici, kamor prideta rodit, ter nepričakovanih zapletih, ki sledijo. Najnovejši film Pedra Almodóvarja je odprl Beneški filmski festival in Penélope Cruz prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo igralko.

Mala dvorana ob 18:00 in 20:30: Vrnitev v Reims (odlomki) (Retour à Reims (Fragments)), Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 80’

Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige.

 

Festival gorniškega filma

Cankarjev dom:

Kosovelova dvorana:

17:30 Tematski pogovor / Romarke

20:00 Prvenstvena smer v Druju / Ouverture dans les Drus, 24’
Daulagiri je moj Everest / Dhaulagiri is my Everest, 64’

Linhartova dvorana:

17:30 E11 Lexicon, 20’
Vrednost časa / Vom Wert der Zeit, 25’
Teorija padanja / Fall Theory, 43’
20:00 Literarno-vertikalno: Iskanje in uporništvo / Literature in the vertical world: Part I, 25’
Literarno-vertikalno: Gorska romantika / Literature in the vertical world: Part II, 25’
Literarno-vertikalno: Hrepenenje / Literature in the vertical world: Part III, 25’

Tudi v Radovljici, Celju in Domžalah, več tu.