G L A S B A

Radio Študent ob 10.10
DJ Afterparty: TADI
Tadi je kosovska vizualna umetnica, didžejka in producentka, ki se je na prištinski podzemni sceni profilirala kot soustanoviteljica feministične/kvir serialke Bijat, ki jo vodijo »hčere Kosova«. Soodgovorna je tudi za rojstvo serialke Prishtine Is Burning, ki se podobno specializira za kvirovske klubske večere in performanse. V zadnjih letih je obdelala klube in festivale, kot so beograjski Drugstore, kjer je ogrevala na zadnjem Boiler Roomu, berlinski Arkaoda ter kosovski DokuNights, Servis, Club M in Lumbardhi, kjer se je predstavila z živim setom. 
Med njenimi aktualnimi izdajami izpostavljamo remiks komada Lamento producentskega dvovjca CPI, ki je izšel pri priznani katalonski založbi Hivern Discs, in produkcijo Gur l za Armata Productions. Lahko pa si zarolate tudi njene mikse za NTS Radio, Soft Spot, Servis in druge platforme.  

Klub Gromka ob 21.00
 Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore: Mary Ocher & Lelee
Glasbeno ustvarjanje Mary Ocher je strastno, brezkompromisno, surovo, družbeno in ustvarjalno pritiskanje proti toku, ki se ukvarja s tematiko avtoritete, identitete in konfliktov. Njena glasba je tako očarljiva kot polarizirajoča, od tradicionalnega folka do surovega garažnega rocka iz 60-ih, ambienta z eteričnimi vokali in abstraktnimi sintetizatorji, do eksperimentalnega popa z afriškimi in južnoameriškimi ritmi. V zadnjih 6 letih je izdala 4 studijske albume pri 5 založbah ter dvojno antologijo domačih posnetkov, 2 EP-ja in 2 zbirki remiksov. 
Domača zvedava indie-rock/post-punk zasedba Lelee, ki predstavlja utelešenje multikulturnega povezovanja med balkanskimi glasbeniki od Vardarja do Triglava, saj ga sestavljajo beograjčanka Jelena Rusjan (Borghesia, TRUS!) na vokalu in basu, Makedonec Damjan Manevski (Rush to Relax, Molokai) na vokalu in kitari ter domača bobnar Jan Kmet (balans, Kalu) in synth mag Blaž Gracar (Blaž). Kot del karavane Klubskega maratona Radia Študent leta 2020 se je trio s svojim iskrivim in vznemirljivim indie kitarskim zvenom ter prepletanjem moško-ženskih vokalov v makedonščini in srbščini hitro vpisal v zavest regionalne alternativne javnosti.

ŽMAUC ob 19.00
Drum & bass x Žmauc
Rolajo NOTHUS, The Yugen in Luka Mali

Orto bar ob 19.00
Kadilnica of Death:  Hellsword, Challenger, Moshead, Black Ivy

Bar Zorica ob 20.00
MUZIKA: Jon Vitezič
18 letni avtor in pevec iz Ljubljane. Do svojega 16. leta je spisal 30 pesmi od katerih jih je 12 posnel s producentom Petrom Deklevo. V letu 2021 je Jon podpisal z založbo Nika records. Jon na odru nastopa sam s pomočjo "looperja", ter preigrava priredbe in avtorsko glasbo.

blunout v Domžalah ob 20.00
Almost Quintet
Almost Quintet so mednarodna jazz zasedba glasbenikov iz Rusije, Nemčije in Slovenije bazirana v Berlinu. Skupina bi redstavila svoj nov avtorski repertoar, katerega avtorji so vsi izmed članov zasedbe. V bodoče jih s tem programom čaka tudi snemanje zgoščenke.
Člani zasedbe:
Efim Brailovskiy - saksofon
Samo Hude - klavir
Gal Golob - bas
Matthias Meyer - bobni

Narodni dom Maribor ob 20.30 | 10€ / 8€ za študente
Jazz v Narodnem domu: Keïta – Brönnimann – Niggli
Večno nasmejani Aly Keïta je eden najboljših balafonistov (ki je zahodno-afriška oblika ksilofona), ki s svojo energijo, entuziazmom, magičnimi rokami ter tisoč-in-enem udarcu na balafonu dobesedno preplavi prostor. Neizbrisne sledove svojega igranja je doslej pustil pri velikanih kot so Joe Zawinul, Omar Sosa, Pharoah Sanders, Dobet Gnahore in Jan Garbarek. Keïta v pričujoči zasedbi združi raznovrstne izkušnje svoje kariere: tradicionalni afriški repertoar z zahodnjaškim jazzom, improvizacijo in afriške ritme.
Eksotična v tej zasedbi je v resnici njena evropska komponenta – tako Lucas Niggli, kot tudi Jan Galega Brönnimann sta rojena v Kamerunu, a živeča v Švici in tako prinašata ne le izvoren občutek za kompleksne ritme, temveč tudi švicarsko natančnost.

R A Z S T A V E

ŠKUC ob 18.00
Ogled razstave Nove prakse, nova orodja s sodelujočimi arhitektkami_i in kuratorko Miko Cimolini
Razstava Nove prakse, nova orodja, v ljubljanski Galeriji Škuc na ogled med 24. 2. in 31. 3., si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih »slovenskih« arhitekturnih praks. Mika Cimolini in Matevž Čelik pod okriljem interdisciplinarne platforme Centra za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, izpostavljata proces dela izbranih arhitekturnih organizacij, predvsem v povezavi z njihovimi delovnimi temami in nalogami. Nabor sodelujočih v ospredje postavlja raznolikost obravnavanja danih tematik na področju arhitekturnega snovanja in svežih pristopov do razumevanja arhitekturnega dela in procesa.

DobraVaga ob 18.00
ZINE VITRINE | Zoe Miloš: izzzLo (do 6. 4. 2022)
Hrvaški umetnik Zoe Miloš (1994) fanzine ustvarja brez kopiranja ali zelo redko, v majhnih nakladah do pet izvodov. Ker uporablja slikarske tehnike, mu kopije ne uspejo prenesti zanimivih trenutkov, zato multioriginalnost (za zdaj) ni del njegovega procesa ustvarjanja. Forma fanzina vključuje združevanje del, njihovo mobilnost, s funkcijo listanja pa tudi odpravlja distanco, ki je sicer prisotna med opazovalcem in opazovanim. Eksperimentiranje, ustvarjanje brez šablone, slikarski in neslikarski materiali ter njihov medsebojni odnos so tisto, kar navdušuje umetnika, končni izdelek pa je le posledica tega zanimanja.

Narodna galerija ob 18.00
Živali skozi stoletja - kustos za en dan
V okviru cikla Kustos za en dan, ko po Narodni galeriji vodijo znane osebnosti, bo tokrat ob izbranih umetninah podobe živali predstavil prof. dr. Tadej Malovrh z Veterinarske fakultete.

Galerija Bažato ob 18.00
Odprtje fotografske razstave Milan Pajk (Paros 2014 - 2021) ter Jane Štravs & Rone84 (JS vs 84)

Galerija Kapelica ob 20.00
Laurits Jongejan: Svetišče svetega strahu
Otvoritev razstave in zvočni dogodek v sodelovanju s Tomažem Gromom: 10. 3. 2022 ob 20. uri
Svetišče svetega strahu deluje kot avtomaton brez neposredne interakcije s človekom. Delo tako ni zasnovano kot vmesnik, temveč kot stroj, ki je fizično in metaforično osredotočen na samega sebe. Osem medeninastih plošč, ki obdajajo notranje jedro, delujejo kot osnovni vir zvoka in kot nekakšna simbolna zaščita za notranje delovanje. V središču skulpturalnega svetišča računalnik aktivira mehanizme in ustvari skrivnostno zvočno izkušnjo, ki združuje digitalno natančnost z živahnim akustičnim dogajanjem.
Umetniško delo je bilo navdihnjeno z izkušnjami iz tradicionalnih japonskih Shinto svetišč, v katerih duhovi naseljujejo različne objekte. Preprosta uporaba digitalnih tehnologij, sestavljenih v oltarno obliko, ustvarja mistično občutenje, ki ga namesto ob tradicionalnih objektih iz svetišč dosežemo skozi vseprisotno tehno-estetiko sodobnega sveta.
Laurits Esben Jongejan je danski skladatelj in zvočni umetnik z magisterijem iz elektronske glasbe na Kraljevi glasbeni akademiji Danske (DIEM.) Umetniško se izraža s prostorskimi postavitvami, elektronsko glasbo, videom in uprizoritveno umetnostjo. Ponavljajoča se tema v njegovih glasbenih in vizualnih delih so odnosi med tehnologijo in ljudmi. Pogosto ustvarja situacije, kjer je človeška interakcija s strojem rahlo dvoumna in skrivnostna.

Kino Šiška ob 17.00
10. bienale Brumen: Mednarodna konferenca
Od blizu bomo spoznali peterico oblikovalcev Michael C Place (ZK), Violaine Orsoni (FR), Francesco Franchi (IT), Samo Ačko (SI), Mirko Ilić (ZDA). Ti bodo odločali o prejemnikih priznanj in nagrad Brumen, in ki bodo v predavanjih ter pogovoru razkrili svoj pogled to, kaj je danes v oblikovanju bistveno, in kakšno oblikovanje bomo potrebovali, da zgradimo svet, ki je lepši od današnjega.
V času konference bo v preddverju potekal sejem knjig s selekcijo nedavno izdanih tiskanih projektov in publikacij. Knjige po izboru Zorana Pungerčarja izstopajo po oblikovnih zasnovah ter nestandardnih fizičnih formatih.
After se začne ob 21.00, z nami bosta RotorMotor.

P R E D A V A N J A / P O G O V O R I 

Stara mestna elektrarna ob 18.00
Pravica do izbire – leto 2022
Slovenija velja na ravni zakonodaje in v primerjavi z državami zahodnega sveta za eno od držav z boljšo sistemsko ureditvijo reproduktivnih pravic; pravno in finančno so dostopne različne oblike kontracepcije, z ustavo pa je zagotovljeno tudi svobodno odločanje o umetni prekinitvi nosečnosti. V Inštitutu 8. marec smo pripravili analizo stališča aktualne politike do reproduktivnih pravic - predvsem do dostopnosti splava in kontracepcije, dostopa do informacij, pa tudi dostopa do ginekologa in koriščenja očetovskega dopusta. Svoje ugotovitve kot tudi razmisleke nekaterih družboslovcev_k smo zbrale_i v publikaciji Pravica do izbire – leto 2022, ki jo bomo predstavili na dogodku.
Gostje bodo:
Dr. Eva D. Bahovec, filozofinja
dr. Rajko Muršič, kulturni antropolog
Luka Lukić, novinar.
Dogodek bo moderirala Tina Tomšič

Nova pošta ob 19.00
Kako brati novice? Kako iz množice informacij izluščiti dejstva? Naloga, ki ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, postane še težja v okolju, kjer tisti, ki informira, informacije podaja nenatančno, pa naj bo to zaradi lastnega interesa, zavedenosti ali neznanja.
Dezinformacije so osnovno orodje političnih interesov in kot takšne sestaven del novic. Naučiti se jih prepoznati je zato predpogoj za to, da pridemo do praga razumevanja. Dezinformacije pa niso nikjer tako pogoste kot pri mednarodnih političnih temah, kjer je interes po nadzoru nad naracijo spet z najširšo oblastno močjo.
Da bi se izognili napačnim prepričanjem zaradi nepravilne informiranosti in prišli do kritičnega razumevanja mednarodnih razmer, bomo naslovili načine poročanja in funkcijo medijev ter se opremili s tehnologijo branja, ki lahko poda objektivne rezultate in tako iz množice informacij izlušči podatke, ki imajo visoko resničnostno vrednost in nam zato lahko služijo kot ustrezne premise za podajanje kritičnih sodb.
To nalogo bomo opravili na primerih medijskih poročanj o zadevah Kitajske in njeni vlogi v svetu, ki so tako razširjena, da so uspela oblikovati javno mnenje velikega dela prebivalstva držav Zahoda. Ocenili bomo logično strukturo argumentov in sistematično preverili resnično vrednost navedb v izbranih primerih poročanja.
Brezplačno

MAO Slovenija ob 19.00
Prenos veščin: Rok Predin
Pogovor z vizualnim umetnikom in režiserjem animiranih filmov Rokom Predinom, ki je svojo prepoznavnost zgradil z animiranimi filmi in glasbenimi spoti. Med njegove naročnike spadajo velika glasbena imena, kot so The Rolling Stones, Elton John, U2, Take That in Madness. Nedavno je sodeloval pri izvedbi animiranega spota za legendarno skupino The Beatles. Med drugim je režiral reklame za Jaguar, Canon in Coca-Colo. Njegov najnovejši dosežek je besedilni videospot za pesem Levitate zasedbe U2. Za britansko kraljico Elizabeto je izdelal vrsto animacij, ki so jih ob šestdeseti obletnici njene vladavine projicirali na pročelje Buckinghamske palače. Njegov kratki animirani film One of a Kind je leta 2014 na festivalu animiranega filma v Stuttgartu prejel nagrado občinstva.

L I T E R A T U R  A

Center za poezijo Tomaža Šalamuna ob 19.00
Predstavitev pesniškega prvenca Roka Korošča, "Rokopiss", ki je pred kratkim izšel pri založbi Črna skrinjica. S pesnikom se bo pogovarjal glavni in odgovorni urednik Dejan Koban.
Ko ROKOPISS predstavlja psihofizična stanja direktno, da se zatipa os prostora in časa (iz katerega piše) v relaciji z njimi, ko je prisoten obris narativa, ki umešča tok v prostor, in šele nato razfragmentiran, me doseže, razumem njegovo tujost. Vseeno rabim nekaj oprijemljivega ali glasbo vokalov ali jasnost prenosa ali pretresljivo podobo.

MGL ob 19.00
Predstavitev knjige DRAMA, TEKST, PISAVA 2
Zbornik sta uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z AGRFT in bo sestavljen iz dveh delov.
V prvem delu bodo pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar in študenta dramaturgije Nika Žnidaršiča nastopili študentke in študenti dramske igre Mojka Končar, Matevž Sluga, Suzana Krevh in Filip Štepec ter član igralskega ansambla MGL Jožef Ropoša. Sledil bo pogovor, ki ga bo povezovala dramaturginja Manca Lipoglavšek. Njeni gostje bodo Blaž Lukan, Jakob Ribič, Tomaž Toporišič in Petra Pogorevc.
Zbornik razprav Drama, tekst, pisava 2 bo nadaljeval serijo preizpraševanj, ki jih je pred desetletjem zastavila prva knjiga, posvečena besedilnemu v sodobnem gledališču. Tokrat nas bo zanimalo stanje po letu 2000 in postmodernizmih.

Klub Cankarjevega doma ob 20.00
Fabula Hub – Dino Pešut: Očetov sinko
Zgodba o milenijcih, ki imajo pred seboj cel svet, nimajo pa svojega doma.
Nosilni lik, Očetovega sinka, drugega romana Dina Pešuta, avtorja najmlajše literarne generacije, je mladi intelektualec in prebijajoči se pesnik, izgubljen kot obljubljena mu prihodnost. Po neuspešnem iskanju priložnosti na Zahodu se vrne v Zagreb, saj je tako ali tako vseeno, kje je reven in nesrečen. Dneve preživlja kot hotelski receptor in se včasih tudi z iznajdljivostjo kosa s pogostimi življenjskimi tegobami milenijca, med katerimi prevladuje skrb za plačevanje stanarine. Poleg razrednega in generacijskega problema roman načenja tudi vprašanje medgeneracijskega odnosa, saj se drugim junakovim nemirnim občutkom pridruži še skrb za zbolelega očeta, s katerim nikoli prej nista uspela zgraditi tesnega in plodnega odnosa, tako da si morata priznati in nadoknaditi še marsikaj. Brezkompromisna pripoved o mladi, izjemno občutljivi in izobraženi hrvaški generaciji, ki ji družba vztrajno odreka priložnosti za boljši jutri. Pešut, ki na Hrvaškem velja za najmočnejši glas svoje generacije, razume izzive sodobnega časa in zapletenost odnosov ter obvlada pripovedne tehnike, s katerimi se težkih problemskih vprašanj loteva z navidezno lahkotnostjo in šarmom, predvsem pa zelo odkrito in doživeto, skratka: prepričljivo.

K I N O

Kinoteka
     18.00 Festival dokumentarnega filma  24. FDF / Jonas Mekas: 3x kratki
- Williamsburg, Brooklyn / Film je Mekasov radostni vzklik mladosti, ko je po dolgih letih ždenja v različnih begunskih taboriščih porušene Evrope naposled prečkal ocean in se naselil v New Yorku. Izvirno je bil posnet leta 1950, nato pa je Mekas leta 1972 dosnel nekaj prizorov in ga v sedanjo obliko zmontiral leta 2003.
- V sredini / Mekas je snov za film, zmontiran leta 1978, posnel med letoma 1963 in 1967. Namenjen je bil za film Walden, vendar se ga je odločil prihraniti za pozneje. Povečini prikazuje prizore iz New Yorka ter peščico izletov v Washington in San Francisco, kjer potekajo prvi masovni protesti proti vojni v Vietnamu.
- Prizori iz življenja Andyja Warhola / Prizori iz Warholovega življenja, njegovega kroga prijateljev in »zvezdnikov«, od sredine šestdesetih let, ko so The Velvet Underground priredili svoj prvi koncert, do sredine osemdesetih, ko je vse več časa preživljal na posestvu v Montauku na Long Islandu.
     21.00 Klavir (Jane Campion / Avstralija / 1993 / dolžina: 120' )
Ob koncu 19. stoletja tridesetletna Škotinja Ada (Holly Hunter), nema od otroštva, in njena hči (Anna Paquin) prispeta na Novo Zelandijo na dogovorjeno poroko. S seboj prineseta klavir, ki pa ga njun novi skrbnik, bodoči mož (Sam Neill), ne namerava vlačiti v džunglo. Nekega dne se Ada odpravi na obalo in igra na klavir. Sliši jo sosed, domorodec (Harvey Keitel), ki od moža kupi klavir. Povabi jo, da pride igrat k njemu, in ji ponudi kupčijo: toliko tipk za toliko intime, dokler ga s spolnostjo ne odkupi.

Kinodvor
     15.45 Kupe št. 6 ( Juho Kuosmanen / Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / 2021 / 107 min / ruščina, finščina, angleščina)
Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.
     16.30 Iskre v času – svetovni računalniški podvig (Jurij Gruden / Slovenija / 2020 / 82 min / slovenščina)
Dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
     18.15 Vojvoda (Roger Michell / Velika Britanija / 2020 / 96 min / angleščina)
Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah.
     19.30 Vrnitev v Reims (odlomki) (Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 87 min / francoščina)
Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Založbi /*cf.
     20.30 Festival dokumentarnega filma / Država, ki se lepo vede (David Dufresne / Francija / 2020 / 86 min)
Dokumentarec o monopolu nasilja, nastal v luči množičnih protestov rumenih jopičev po Franciji v letih 2018 in 2019. Kdaj je nasilje upravičeno in kdaj ne? Kje je meja – tako za policijske specialce kot za protestnike? In kaj ločuje množični upor od revolucije?