_____GLASBA

Vrhnika, Cankarjev dom ob 20.00
ROJIŠČE #73 - Kaja Draksler, Irena Z. Tomažin, Anja Zag Golob
koncertni cikel improvizirane glasbe se vrača z nastopom treh izjemnih, priznanih umetniških ustvarjalk in improvizatork delujočih doma in na tujem, ki se v sunkovitem, a subtilnem triu predstavijo drugič.
trio: KAJA DRAKSLER pianistka, skladateljica, IRENA Z. TOMAŽIN vokalistka, performerka, pedagoginja, ANJA ZAG GOLOB pesnica, kritičarka, kolumnistka
tipka, zvok, gib, glas, beseda
tresk, pok, zavoj, izdih
zven, hipnost, spoj
vstop je prost.
 

_____GLEDALIŠČE
 

Stara mestna elektrarna ob 20.00
Matija Ferlin: Sad Sam Lucky
Sad Sam je konceptualna serija, ki jo koreograf Matija Ferlin začel razvijati že leta 2004 v Amsterdamu s premiero Sad Sam Now I am. Drugi solo, Sad Sam Almost 6 je bil premierno prikazan janurja 2009, Sad Sam Almost Lucky pa je sledil leta 2012. Po številnih uspešnih predstavah, ki jih je razvijal med leti 2012 in 2020 se je v lanskem letu vrnil k seriji Sad Sam in jo okronal z uprizoritvijo Sad Sam Matthäus v koprodukciji z Dunajskimi slavnostnimi dnevi in Centre national de la danse.
Sad Sam Lucky je fizičen odgovor na ustvarjanje slovenskega avantgardističnega pesnika Srečka Kosovela (1904-1927). Kosovelova izpovedna poezija je neprecenljiva, globoka in presunljiva ter v duhu sodobna, polna notranjih napetosti in stilističnih podob, in hkrati revolucionarna v idejah, ki se prepletajo z neposrednimi razmisleki o pesnikovi lastni osebnosti. Opirajoč se na neusahljivo relevantnost Kosovelovih verzov, njegovo iskrenost, melanholično preroštvo in sentimentalno tragičnost, Ferlin v Sad Sam Lucky ustvari izjemno fizičen, turbulenten in emocionalen poklon temu samosvojemu avantgardističnemu pesniku.
10 € na dan dogodka - https://tix.emanat.si/
 

MGL
     ob 18.00 | Usedline
Po velikem uspehu uprizoritve Sedem dni smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev – filmsko režiserko, scenaristko in dramatičarko Katarino Morano ter gledališkega režiserja Žigo Divjaka, ki v svojih uprizoritvah in avtorskih projektih z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice preizprašujeta ustroj današnje družbe in vlogo posameznika v njej.
     ob 20.00 | Jazz
Streha razkošne vile, v kateri poteka zabava v maskah. Večer, zvezde, glasba, penina. Na balkonu se srečata moški in ženska. Oba sta oblečena v ptiča. Ona je stara nekaj čez trideset, on je sredi štiridesetih. On je pianist, ki je še ravnokar igral na zabavi. Ona je ... obiskovalka? Natakarica? Zapleteta se v pogovor. Na koncu večera – v katerem bosta drug o drugem nekaj izvedela in stkala krhke vezi poznanstva, kar že spominja na toplo človeško bližino (če je kaj takega v enem večeru sploh mogoče začutiti do popolnega tujca) – se dogovorita, da se bosta na istem balkonu znova srečala ob letu osorej. In tako nadaljnjih pet let. Odnos se bo poglabljal, podatkih o njunih življenjih postopoma razkrivali. Vsako leto v novi maski in brez védenja, kako je drugemu ime, bosta moški in ženska drug drugemu postala pomemben del življenja, dan zabave in srečanja pa datum, ki bo v njunih življenjih nekaj pomenil, četudi bosta ti življenji preostalih 364 dni tekli po svoje ... Katero leto bo zadnje?
 

SNG Drama Ljubljana ob 19.30
Jacques in njegov gospodar
Ali je iti nekam vprašanje svobodne volje? Je. Vendar, ali je z dejstvom, da ne vemo, kam gremo, pogojena resnica našega obstoja? Je nenehno samospraševanje po cilju in bistvu zavedanje, da je treba nekaj spremeniti? Ali pa je mlatenje prazne slame, namenjeno temu, da mine čas in nam ni treba zares začeti spreminjati vzorcev delovanja in mišljenja? Smo ali nismo odgovorni za svoja dejanja? V primeru, da je slednje vprašanje lahko izrečeno še zmeraj brez občutka slabe vesti, brez zavedanja časa, ki je šel naprej, in še zmeraj z istim odgovorom – »Stvari pač take so, kot so« –, potem sta Jacques in njegov Gospodar današnjemu človeku nadvse potrebna lika.
Eden najznamenitejših sodobnih evropskih romanopiscev Milan Kundera je napisal igro Jacques in njegov gospodar v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na vabilo gledališča, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega, se je odzval z adaptacijo ali bolje s svojo gledališko verzijo romana znamenitega francoskega prosvetljenca Denisa Diderota (1722‒1787) Fatalist Jacques in njegov gospodar.
od 10 € do 20 €

 

_____POGOVORI
 

Filozofska fakulteta UL ob 15.30
Ukrajina 2022: Geografija katastrofe
V okviru predmeta Geografija Evrope bo izr. prof. dr. Jernej v predavalnici 18 predstavil posebno predavanje o Ukrajini.
Na vrsto je prišlo prej in drugače, kot si je bilo še teden dni nazaj mogoče predstavljati. Predstaviti želi širše in ožje okvire vojne v Ukrajini. Vsak konflikt ima svojo logiko, prizorišče, akterje, statiste, potek in posledice. Vzhodna Evropa je že dobro stoletje presečni prostor strateškega tekmovanja, a z zelo različno intenzivnostjo in še bolj različnimi interpretacijami. Geografija konflikta torej.
Predavanje bo možno spremljati tudi preko Zoom-a in YT.
Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/99791304767 in  https://youtu.be/nOa6QclU6WM
 

Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Šiška ob 18.00
Pogovor s slikarjem Navidom F. Nazerjem
Navid Fadaee Nazer prihaja iz Irana in že četrto leto stanuje v Mariboru. Je akademsko izobražen filmski ustvarjalec, že nekaj časa tudi slika. Na pogovornem večeru bo spregovoril o svoji poti begunca iz Irana do Slovenije.
Pogovor bo vodila novinarka Saša Hajzler.
V knjižnici si lahko ogledate razstavo njegovih slik, v katerih pripoveduje o usodah in položaju žensk v Iranu in drugih muslimanskih deželah.
Razstava bo na ogled do 10. marca 2022
 

Inštitut 8. marec ob 19.00
Sredini pogovori: o omejevanju volilne pravice
Na tokratnih Sredinih pogovorih se bomo pogovarjali o diskriminaciji zaradi invalidnosti, peticiji ter družbeni stigmatiziaciji oseb z invalidnostjo 
Januarja 2022 je bila volilna pravica odvzeta 2.929 polnoletnim državljanom in državljankam.
Zakaj? Ker so invalidi. Natančneje, volilna pravica je bila omenjenim osebam odvzeta na podlagi Zakona o volitvah v državni zbor. Slednji v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor.
Člen je v nasprotju z Ustavo (8. člen) in mednarodnim pravom ter pogodbami, ki pravno obvezujejo Slovenijo. V Sloveniji sta leta 2008 začela veljati Konvencija o pravicah invalidov (KPI) in Izbirni protokol k tej konvenciji. Konvencija Sloveniji pravno nalaga (29. člen), da osebam z invalidnostjo zagotovijo politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, med drugim, da osebam z invalidnostjo zagotovijo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni.
Peticijo Zveza Sonček, ki želi spremeniti ZVDZ lahko podpišete tu: https://www.peticija.online/pobuda_za_spremembo_zakona_o_volitvah_v_dra…
Z nami bo:
- dr. Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček in okrožna sodnica v Mariboru
 

Vodnikova domačija ob 19.00
Izbrano | Goran Vojnović: Zbiralec strahov
Pogovor bo vodila novinarka Ksenija Horvat.
V svojih mojstrskih in iskrenih esejih se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje. Ko namreč sledi toku spomina, njegovi razdrobljenosti in dvoumnosti, se Vojnović vedno znova znajde v nekem napol obstoječem prostoru, ki ima na zemljevidu mogoče znane obrise nekdanje skupne domovine, prepoznavnega ljubljanskega blokovskega naselja, mogoče kakšne med tistimi bolj ali manj daljnimi deželami, ki jih je Vojnović obiskal kot pisatelj, morda tloris gimnazije, kjer se je kot najstnik nerodno prestopal na nekem plesu, ali pa dvorišča s figo nekje blizu morja.
»Ko govorim o domovini, govorim torej o prostoru spominov, o prostoru družinskih vezi in prijateljstev, o prostoru izkušenj, pa tudi branj in poslušanj, o prostoru, ki se le v grobem prekriva s prostorom države, ki ji je bilo ime Jugoslavija. Govorim o čustveni geografiji, o prostoru, ki je in ni realen, ki delno še obstaja, delno pa ga ni več, prostoru, ki izginja in se hkrati pojavlja.« - Goran Vojnović
Dogodek bo potekal v živo v dvorani domačije, neposreden prenos pa na FB profilu domačije.
https://www.facebook.com/VodnikovaDomacijaSiska
 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19.30
DEŽELA PRIDNIH: Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti ...
Vodi: Boštjan Narat | Gost: Peter Stanković
Doktor Peter Stanković je v začetku letošnjega leta izdal knjigo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. In z njo nehote ter nepričakovano stopil na mino. Posledica njegovih iz konteksta iztrganih in napačno navedenih izjav je bil pravi pogrom. Ko se dogajajo pogromi, slišimo veliko težkih besed, a zelo malo vsebine. V sredo, 2. marca, jo bomo v Slovenskem mladinskem gledališču končno postavili v ospredje. Ker je tema izjemno zanimiva in pomembna. In ker je skrajni čas, da se vprašamo, kakšno glasbo poslušamo v Deželi pridnih. 

 

_____RAZSTAVE
 

Bežigrajska galerija ob 14.00
Zdenko Huzjan: Več kot jutro (Razstava risb in slik 1982–2020)
Razstava risb in slik Zdenka Huzjana, slikarja ekspresivne figuralike, temelji na prikazu umetnikovega doživljanja in občutenja sveta ter predstavlja izbrana dela iz začetka 80. let prejšnjega stoletja kot tudi posamezna dela iz kasnejših serij.
Avtor vseskozi ostaja zvest svojevrstni prepoznavni likovni govorici in z izjemno občutljivostjo razvija podobe polne simbolike, z značilnimi lebdečimi figurami ter skrčenimi telesi, ujetimi v brezprostorju neizprosnega minevanja.
do 30. 3. 2022
 

Mala Galerija BS ob 17.00
Voden ogled razstave Nasledstvo: dialog z grafiko
Po razstavi vas bodo popeljali mladi ustvarjalci skupaj s svojimi mentorji. Razstava predstavlja pogovor treh generacij umetnikov, sedanjih in preteklih študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki sloni na delih iz njene obsežne grafične zbirke.
Predstavili bomo aktualiziranje pretekle grafične produkcije in njeno premišljevanje v delih mladih ustvarjalcev, študentov različnih študijskih smeri magistrskega študija, ter projekt kot presečišče likovnih in dokumentarističnih pristopov k branju umetniškega dela.
 

Galerija Fotografija ob 18.00
Vodstvo po razstavi KOMPOZICIJE
Po razstavi Kompozicije vas bosta vodila umetnika Lucija Rosc in Boris Gaberščik.
 

_____KINO
 

Kino Šiška ob 19.00
KLJUČ I Premiera dokumentarno igranega filma @ Kino Šiška
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem.
Film predstavlja avtentično pričevanje N. N., ki ji je uspelo s pomočjo društva Ključ po izkušnji v prostituciji ponovno začeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Širše ozadje slikajo tudi intervjuji s strokovnjaki za to področje.
Trailer: https://vimeo.com/678088684
Vstop prost v zameno za doplačilo Kulturnega evra (2 EUR)

KINODVOR
     ob 15:00 - PORTRET MLADENKE V OGNJU [Céline Sciamma / Francija / 2019 / 120 min / italijanščina, francoščina]
Bretanja leta 1770. Slikarka Marianne dobi naročilo za poročni portret Héloïse, grofičine hčerke, ki je ravno zapustila samostan. A Héloïse se upira usodi poročene ženske in noče pozirati, zato mora Marianne nalogo opraviti skrivaj. Pod krinko najete družabnice jo podnevi opazuje, ponoči pa slika … Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc) v intimni, čutni zgodovinski romanci znova ujame trenutek osvobajanja ženske identitete – tokrat zaklenjene v zatohle patriarhalne kodekse 18. stoletja. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.
     ob 18:00 - OBZORNIKI premiera [Nika Autor / Slovenija / 2022 / 69 min]
Trilogija filmov je nastala za samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ki jo kurira Bojana Piškur in se odpira 8. marca 2022 v MG+MSUM.
Obzornik 4517 – Preko vode do slobode (35′) 
Film prinaša portret Zieda Abdellaouija, ki je v iskanju boljšega življenja prišel v Avstrijo po balkanski poti. Prehodil je 4517 kilometrov, doživel 26 verižnih vračanj in zdaj prebiva na Dunaju.
Obzornik 2021 – Tukaj imam sliko (18′)
Film predstavlja razdrobljen vpogled v življenje ljudi v neuradnih begunskih taboriščih v gozdovih ob mejah Evropske unije.
Obzornik 670 – Rdeči gozdovi (16′)
Film premišljuje o postavitvi rezilne žice na poljih in v gozdovih ob meji Evropske unije in obravnava gozd kot politični prostor. Kraj, v katerega je vpisana zgodovina tajnih zatočišč in tajnih praks solidarnosti v različnih kontekstih, časih in obdobjih.
     ob 20:00 (mala dvorana) - VRNITEV V REIMS (ODLOMKI) [Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 87 min / francoščina]
Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Založbi /*cf.
     ob 20:30 -  O NAKLJUČJU IN DOMIŠLJIJI [Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2021 / 121 min / japonščina]
Tri zgodbe spremljajo tri ženske, katerih življenja zaznamujejo odločitve, obžalovanja, prevare in naključja. Omnibus Ryusukeja Hamaguchija, režiserja filma Drive My Car, je bil nagrajen z berlinskim srebrnim medvedom.
 

KINOTEKA
     ob 18:30 - Do zadnje besede: Ekranov filmsko-kritiški krožek: CHUNGKING EKSPRES
[ režija: Wong Kar-wai država: Hongkong leto: 1994 format slike: 1.85 barva: barvni dolžina: 102' podnapisi: slovenski (sp) izvorni nosilec: 35 mm]
Eksplozivno, impresivno, impresionistično posvetilo filmu noir, umeščeno v neonsko hongkonško noč: naiven, entuziastičen policist, ki ga je ravnokar zapustila punca, se melanholično baše z ananasovim kompotom; fatalka, ubežna prekupčevalka s heroinom, skuša dočakati naslednji dan; evforična prodajalka v lokalu s hitro hrano, ki sanjari o Kaliforniji; in še en mlad policist, ki skuša priti na zmenek z evforično prodajalko. Zgodnja mojstrovina danes proslavljenega kitajskega avtorja.
     ob 21:30 - In memoriam: Andre Wilms: LE HAVRE 
[režija: Aki Kaurismäki država: Finska/Francija/Nemčija leto: 2011 format slike: 1.85 barva: barvni dolžina: 93' podnapisi: slovenski (sp) izvorni nosilec: 35 mm]
Marcel Marx (André Wilms), nekdaj pisatelj in razvpiti boem, se zateče v pristaniško mesto Le Havre, kjer postane loščilec čevljev. Sanje o literarni slavi je pokopal in zdaj srečno živi med najljubšim barom, službo in soprogo. A pot mu prekriža mladoletni begunec iz Afrike. Oborožen le s prirojenim optimizmom in neomajno solidarnostjo sosedov se mora Marcel spopasti z brezbrižno in slepo birokratsko mašinerijo ter njenimi lakaji. Čas je, da si pološči čevlje in pokaže zobe.