________ GLASBA

bar Zorica
16.00 FUGA POP UP
20.00 LUMA koncert
Pod umetniškim imenom LUMA ustvarjata Lucija Harum in Martin Vogrin.
“Pred približno enim letom sva se podala na pot raziskovanja, kam naju lahko za štirimi stenami pripelje najina ustvarjalnost, če imava na voljo glas, inštrumente in laptop. Pri eksperimentiranju naju povezuje skupna ljubezen do mešanja različnih stilov popa in alternativne glasbe. Najine pesmi so raznolike, vežeta pa jih moderni pristop k aranžiranju in produkciji ter format, ki je dostopen širokemu krogu poslušalcev. Zvočni spekter najine glasbe se razteza od klasičnih zvokov saksofona in kitare do modernih, sintetičnih, nizkofrekvenčni zvokov, ki jih s petjem ali parlandom uravnoteži nežen ženski vokal.”
brezplačno

Cankrajev dom, Gallusova dvorana, ob 19.30
SOS 1: Kar globoko ...
Spored:
Vinko Globokar: Vrnitev Odisejevega sina (prva izvedba)
Vinko Globokar: Eksil 3 – Življenje emigranta Edvarda
Po koncertu druženje občinstva z Vinkom Globokarjem in nastopajočimi ob ponudbi izbranih vrhunskih slovenskih vin Burja.
od 14 € do 35 €
 

__ glasba izven SLO

Zagreb, AKC Medika, ob 19.00
Lagana Srijeda - Rush to Relax, Vostok, How Yes No
30 kn

 

________ GLEDALIŠČE

Lutkovno gledališče Ljubljana, Mali oder, ob 17.00
Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom
Feliks, lik iz izvirne slovenske slikanice Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom Petra Svetine, ni navaden gospod. Lahko bi rekli, da je posebnež. Cele dneve bere, posluša glasbo, zbira izrezke iz časopisov in se druži s študenti pred univerzitetno knjižnico. Čeprav ne živi tako, kot bi drugi od njega pričakovali, mu je vseeno. Ustvaril si je svet, v katerem mu je prijetno in zato ga ne skrbi, kaj si bodo o njem mislili ostali. A Feliks ni dolgočasnež! Ko ga eden od študentov sogovornikov posmehljivo povabi na kolesarsko dirko, se Feliks brez premisleka usede na študentovo kolo in vključi v napeto dirko. Presenetljivo mu uspe prehiteti vse kolesarje, a ker ga popade žeja, se ustavi v kavarni in si naroči limonado. Ob srkanju osvežilnega napitka prelista še časopis, nato pa se ponovno usede na kolo in se poda med tekmovalce. Ponovno jih prehiti in ravno, ko se zdi, da bo zmagal, ga premami želja po ohladitvi. Odloži kolo in skoči v jezero.
5 €

Lutkovno gledališče Ljubljana, Šentjakobski oder LGL, ob 17.30
Moj dedek je bil češnjevo drevo
"Ko sem bil star štiri leta, sem imel eno mestno in eno podeželsko babico ter enega mestnega in enega podeželskega dedka." Tako se začne zgodba, ki jo pripoveduje zdaj odrasli Tonino. Skozi stare fotografije pred nami zaživijo slike njegovega otroštva oziroma spomini nanj. Spomini na najlepša poletja, ki jih je preživljal z nenavadnim dedkom, ki je rad plezal po drevesih, prijateljeval z račkami in se v spodnjicah kopal v reki. Edini očividec njune globoke povezanosti je bilo češnjevo drevo, ki ima v tej družinski zgodbi posebno mesto. Zasajeno je bilo ob rojstvu Toninove mame. Dedek ga je namreč neko noč rešil pred zimsko pozebo in ga vso noč grel ob ognju. Skozi njegovo rast dedek Toninu razkriva življenje. V njegovih vejah so zapisani spomini na njune vroče poletne ere, v jesenskem listju šelestijo spomini na babičino bolezen in njeno smrt, pomladansko brstenje napoveduje novo rojstvo ...
5 €

Slovensko mladinsko gledališče, ob 20.00
Norišnica, d. o. o.
Vito Taufer se je drame Kaj je videl butler, v kateri se Orton ukvarja s posilstvom in smeši družbo, ki ga opravičuje ali minimalizira, lotil s poudarkom na kaotičnih, anarhičnih, "norih" silnicah, ki vladajo naši podzavesti in sanjam. S takšnimi temami in njihovo nespoštljivo obravnavo je britanski dramatik v šestdesetih letih minulega stoletja dodobra razburkal tamkajšnje gledališče in se vpisal ne le v književne enciklopedije, temveč tudi v slovarje: pridevnik Ortonesque, ortonovski, danes v angleščini označuje temačen, nekonvencionalen, farsičen humor, s katerim je zaznamoval svoje igre. Njegove igre v času gibanja #MeToo in politične korektnosti dobivajo še vse drugačno ostrino in subverziven ton.
15 € / 9 € (d š u)

Španski borci, ob 20.00
Domovina
Ali naša telesa poganja kri ali mleko? Blut und boden ali med in mleko? Ali himna sploh lahko odmeva v praznem prostoru ali potrebuje telesa? Jih ukroti v solzno stojo ali osvobodi v kolektivno gibanje? Ali nas sploh lahko utišajo, če se s svojimi telesi upremo glasu gospodarja? Kdaj šepet postane krik in kdaj krik zazveni kot klic? Je drugi, na katerega se naslavljamo s svojimi klici, oče zakona ali mati domovina? Kako je mogoče med vsem slišanim odplesati nekaj nezaslišanega?
Na ta vprašanja odgovarja plesno-glasbena predstava Iztoka Kovača in Cathy Milliken Domovina.
Ko se zdi, da je svet sivega povprečja skrepenel v vsakdan, na čelu rova pomežikne svetilka, črno-belo jutranje obzorje pa obarva rdeča zarja ... Znova in znova.
12 € / 8 € (d š u)
 

________


Stara mestna elektrarna, ob 16.30
Alenka Zupančič: Konec fantazije in fantazija konca
Predavanje v okviru konference #reshape.
»Ena od ponavljajočih se fantazij, povezanih s poznim kapitalizmom, je nedvomno fantazija Konca. Resda se fantazija o Koncu pojavlja tudi zunaj kapitalistične svetovne ureditve in pred njo, a koristno je lahko proučiti, kako je strukturirana v tej svetovni ureditvi, pa tudi do kakšnih sprememb je prišlo v tej strukturiranosti. V predavanju bo predstavljeno, kako fantazija o koncu, o nekakšni radikalni katastrofi, služi temu, da se nič ne konča in da se ohranja status quo. Kljub temu, da je možnost katastrofe zelo pogosto tipičen fantazijski scenarij, pa še ne pomeni, da je katastrofa fantazija v smislu, da se ne more zgoditi. Pri njej je fantazmatski način, na katerega formulira naše sedanje odločitve in dejanja oziroma njihovo odsotnost. Poskušali bomo tudi opredeliti, na kakšen način se umetnost razlikuje od fantazije in lahko deluje kot »konec fantazije«.
Alenka Zupančič je slovenska filozofinja in družbena teoretičarka. Dela kot znanstvena svetovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Je tudi profesorica na European Graduate School v Švici ter gostujoča predavateljica na številnih univerzah po svetu. Njeno raziskovalno delo leži na presečišču filozofije in psihoanalize. Je avtorica številnih člankov in knjig.
Dogodek bo moderirala Marijana Rimanić, vodja komunikacije pri projektu RESHAPE in zagrebškem centru za neodvisno kulturo in mlade Pogon.

Stara mestna elektrarna, 20.30
Artist talk: FORSALE, Lea Kukovičič
Dražbena hiša uprizoritvenih umetnosti FORSALE je pravno gledano dražbena hiša, pa vendar je konceptualno umetniško delo umetnice in ustvarjalke performansov Lee Kukovičič. V artist talk-u bo umetniška direktorica dražbene hiše FORSALE razkrila večplastne mehanizme in analizirala ideologijo dražbene hiše FORSALE, prve dražbene hiše za gledališke predstave na svetu. Umetnica bo predstavila matriko načinov, na katere njena konceptualna umetniška dela in umetniške provokacije vplivajo na družbo, svet umetnosti in ekonomijo. Kajti če mislite, da je denar resničen, gledališče pa fikcija, RAZMISLITE ŠE ENKRAT.

Vodnikova domačija, ob 18.30
PALESTINSKA ZEMLJA, kjer se vse začne in konča / pogovor in dokumentarni film
Gosta iz Ramale, FAREED TAAMALLAH, novinar in soustanovitelj Sharake, prostovoljske iniciative za ohranitev tradicionalnega kmetovanja, ter njegov sin EYAD TAAMALLAH, palestinski aktivist in podiplomski študent, bosta prek video-konference osvetlila vsakodnevni boj na zemlji in za zemljo, ki poteka na okupiranih območjih Palestine pod izraelskim nadzorom.
Iz Berlina bo v Ljubljano na Kulturno ambasado Palestine prišla FIDAA ZAANIN, palestinska aktivistka in študentka, ki bo spregovorila o sledeh, ki jih zemlja pušča tudi v palestinski literaturi in kulturi.
Pogovor bo potekal na vrtu domačije, povezovala ga bo novinarka KRISTINA BOŽIČ.
Pogovoru bo sledilo predvajanje DOKUMENTARNEGA FILMA NUN WA ZAYTOUN (Črka v besedi oljka, Palestina, 2014, 50’, angleški podnapisi), ki ga je leta 2014 posnela Emtiaz Diab. Film prikaže popotovanje filmarja, ki želi prebivalcem v odročnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Pot po palestinskem podeželju pokaže, da je vez med Palestinci ter njihovo zemljo kljub razlaščanju vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami.
Pogovor bo v angleškem jeziku, film je podnaslovljen z angleškimi podnapisi.

Kino Šiška, ob 20.00
Razlita Tinta: Strip kot pričevanje (Pogovor o stripu)
Obeta se pogovor o stripih, ki so delno osebnoizpovedni in delno dokumentarni. Mednje sodi tudi sveže prevedeni Na življenje! francoskega avtorja z nadimkom L’homme Étoilé (Zvezdni človek), ki je v knjigi prikazal lastne izkušnje z delom v paliativni oskrbi.
Stripovski medij pri obravnavi zahtevnih tem uporablja raznovrstne, tudi črnohumorne kontraste – tako v sliki, postopku kot v sporočilih – in sogovorci L’homme Étoilé, Matej Kocjan – Koco ter Ciril Horjak bodo z moderatorjem Žigo Valetičem pogledali, kaj je tisto, kar stripu omogoča tako neposreden vstop v Človeško.
Debata bo potekala s simultanim prevajanjem v slovenščini in francoščini.
 

________ KINO

Slovenska kinoteka, ob 20.00
Večer Združenja filmskih snemalcev | Podelitev nagrad IRIS
Združenje filmskih snemalcev (ZFS) Slovenije bo tudi letos podelilo letne strokovne nagrade IRIS. Nagrade za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije bodo podelili v šestih kategorijah.
Brezplačne vstopnice.

Kinodvor
18.00 Supernova (Harry Macqueen) | Film, posnet po knjižni uspešnici negovorečega avtističnega dečka, je senzorično filmsko popotovanje po neznanem svetu. Dokumentarec, ki nam odpre oči in zruši naše predstave o avtizmu.

19.00 Zakaj skačem (Jerry Rothwell) | Sam in Tusker potujeta po Angliji. S starim avtodomom obiskujeta družino, prijatelje in kraje, ki so zaznamovali njuno preteklost. Odkar so Tuskerju pred dvema letoma diagnosticirali demenco, se jima čas izteka.

20.45 Okus lakote (g. Boe) | Sladko. Kislo. Mastno. Slano. Pekoče. Zgodba v petih poglavjih o ljubezni in strasti, družini in vrhunski kulinariki. Scenarij za film, v katerem nastopa Nikolaj Coster-Waldau, je skupaj z režiserjem napisal Tobias Lindholm, soscenarist Nažganih.