____ Glasba
 

Kavč festival 
@ 17:30 Miha Arh (Ljubljana center)
@ 17:30 Matija Bolčina (Ljubljana Bežigrad)
@ 17:30 B0yk0t (Ljubljana Bežigrad)
@ 17:30 bossanoga (Dolenjska, najbližji znan kraj Šmarješke toplice)
@ 18:30 Tomaž Grom (Ljubljana Center)
@ 19:30 Jezdeci prostranih dimenzij (Ljubljana Savsko naselje)
@ 19:30 TolKalSkiTar (Ljubljana Bežigrad)
@ 19:30 Mirjana Medojević in Samo Kutin (Vrhnika, Lesno Brdo)
@ 19:30 Brothers of d'light (Ljubljana Center)
@ 21:00 Jani Kovačič, Zajtrk, Jezdeci prostranih dimenzij, Šebšajevič trio (Klub Gromka)
 

Kino Šiška ob 20:00
Thomas Gorbach & The Vienna Acousmonium
Koncert akuzmatične glasbe s tridesetimi zvočniki za prostorsko manipulacijo zvoka.
8 €
 

Klub Cankarjevega doma ob 20:00
Vlatko Stefanovski trio - Koncert ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Republiko Severno Makedonijo in Republiko Slovenijo.
Vlatko Stefanovski, kitara, vokal; Ivan Kukić: bas kitara, spremljevalni vokal; Jan Stefanovski, bobni
Legendarni makedonski kitarist in pevec se vrača v Cankarjev dom. Slišali bomo številne uspešnice, kot so Jovano, Jovanke, Makedonsko devojče, Čuvam noć od budnih, Čukni vo drvo in druge, ki bodo predstavljene z akustično kitaro. 
18 €, 5% popusta ob nakupu preko spletne strani CD.
 

Cukrarna.bar ob 20:00
PianoLab #2: Anže Vrabec
Anže Vrabec (1989) se je klasičnega klavirja učil na GŠ Nova Gorica in na SGBŠ Ljubljana. Kasneje se je na KGBL Ljubljana vpisal na jazz klavir (prof. Erik Marenče, prof. Milan Stanisavljević) in se po dveh letih vpisal na študij jazz klavirja na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu (prof. Rob Bargad), kjer je z odliko tudi diplomiral. Na istem koservatoriju je študiral tudi jazz kompozicijo in aranžiranje. V času šolanja je prejel številna priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poznan je kot vsestranski pianist in klaviaturist, sodeluje s premnogimi glasbeniki in zasedbami doma in v tujini. Kot skladatelj in aranžer piše predvsem za zasedbo big banda ter večjih orkestrov, njegov opus avtorskih skladb in aranžmajev obsega prek 250 del. Leta 2018 je bil izbran za udeležbo na uglednem mednarodnem mojstrskem tečaju z Vincem Mendozo in Metropole Orkest na Nizozemskem in od takrat občasno aranžira tudi za ta svetovno priznani jazz in pop orkester.
Vstop prost
 

Španski borci ob 20:00
Neforma #92: Anja Novak, Olja Grubić, Andrej Kobal
Olja Grubić je performerka, vizualna umetnica, scenografka, kostumografka, ki se ukvarja s sodobno in angažirano tematiko ter deluje v polju različnih medijev.
Anja Novak je gledališka  in filmska igralka, performerka, pesnica in pevka, sicer zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču, dejavna pa tudi na neodvisni sceni.
Andrej Kobal je glasbeni improvizator, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki v nastopih ne uporablja vnaprej pripravljenih struktur ali vzorcev, temveč mase zvokov, ki mu dopuščajo nepredvidljivo interakcijo, ter raziskovanje znotraj njih.
(Ne)forma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo. V letu 2022 cikel snujeta  Loup Abramovici in Vid Drašler.
 

Bar Prulček ob 19:00
Almost Quintet
Almost Kvintet so mednarodna jazz zasedba glasbenikov iz Rusije, Nemčije in Slovenije bazirana v Berlinu. V svojem avtorskem repertoarju mešamo jazz z elementi balkanske ljudske glasbe, klasike in moderne improvizacije.
Zasedba: Efim Brailovskiy: alt sax, Samo Hude: klaviature, Gal Golob: bas, Matthias Meyer: bobni
 

__ izven Ljubljane

Maribor, Wetrinsky ob 21:00
W Trina x Siegmund Freund

_____
 

NOVA POŠTA ob 19:00
Avtonomna volja stvari: Smeti, ostanki in usedline v posthumanističnih uprizoritvenih praksah
Predavanje Martine Ruhsam v okviru Seminarja sodobnih scenskih umetnosti
Kaj je politični potencial uprizarjanja podeljene avtonomne volje? Številna teoretska gibanja in eksperimentalne umetniške prakse so raziskovale in še raziskujejo avtonomno voljo (delno) samostojno delujočih elementov v nečloveških telesih – v visoko-digitaliziranem družbeno-ekonomskem kontekstu, ki spodbuja neskončno uprizarjanje sebe in v katerem je samozadostnost prioriteta, so nečloveška telesa degradirana na raven dobičkonosnih surovinskih virov. V svojem predavanju se umetnica in teoretičarka Martina Ruhsam posveti posthumanističnim uprizoritvenim praksam, ki raziskujejo in obenem razmišljajo o drugačnem odnosu med človeškim telesom in več-kot-človeškim ("more than human") svetom, ki nas obdaja ter ponudi (v) politično branje več konceptov, ki so nastali v okviru Novega materializma (New Materialism). Ali se nova politika materialnosti („politics of materiality“) lahko oblikuje in ali lahko koreografijo – kot to misel v svojem delu "Agential Realism" razvija Karen Barad – razumemo kot intra-akcijo ("intra-action")? Martina Ruhsam kot primere tovrstnih praks navaja umetniška dela ustvarjalcev kot so Unknown Fields Division, Kate McIntosh in Sarah Vanhee, ki se odmikajo od antropocentričnih dramaturgij in želijo destabilizirati uveljavljene dualizme kot so narava/kultura in človeško/nečloveško. Kaj pa umetniške prakse lahko prispevajo k politični ekologiji?
 

Cukrarna.art ob 19:00
Predavanje raziskovalca in umetnika Vladana Jolerja
V svojem predavanju bo raziskovalec in umetnik Vladan Joler seciral plasti superstruktur v ozadju novih ekstraktivističnih praks. Joler nas bo korak za korakom peljal skozi različne alegorije in koncepte, predstavljene v njegovem nedavnem animiranem filmu, zemljevidu in eseju »Novi ekstraktivizem«, in sicer od gravitacijskih polj internetnih črnih lukenj prek arhitekture naših personaliziranih zaporniških jam do zasnove številnih delov pogonov ekstraktivizma.
Različni vidiki tega nevidnega načrta zapora in tovarne so ilustrirani v 33 poglavjih, izmed katerih vsako raziskuje različne teoretične koncepte, povezane s temami moči, nadzora, digitalnega dela, kolonializma, izkoriščanja narave itn. V tem smislu bo predavanje kognitivni in vizualni vrtiljak, zasnovan za to, da nam pomaga razumeti kompleksnosti v ozadju novih struktur moči, ki se skrivajo za ekrani naših naprav.
 

Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob 19:00
Letos bodo na tradicionalnem Večeru odrtih vrat Društva slovenskih književnih prevajalcev, na katerem se predstavijo književni prevajalci in prevajalke, ki (še) niso naši člani, iz svojih prevodov brali:
Primož Lubej: Dvanajst krogov – Jurij Andruhovič
Janja Vollmaier Lubej: Vorošilovgrad – Serhij Žadan
Mojca Dobnikar: Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike – Howard Zinn
Domen Kavčič: Po potresu – Haruki Murakami
Janina Kos: Anomalija – Hervé Le Tellier
Polona Glavan: Kirka – Madeline Miller
Program Večera odprtih vrat je pripravila Anja Naglič, ki bo nastopajoče tudi predstavila.
Branjem bo sledila kratka predstavitev nove številke društvene revije Hieronymus, ki jo je uredila Đurđa Strsoglavec. Dvojno številko Hieronymusa boste lahko kupili s članskim popustom in tudi tako podprli delovanje Društva.
 

Spletni dogodek (Cankarjev dom) ob 20:00
Fabula v teoriji z Didierjem Eribonom
Ob predavanju francoskega sociologa in filozofa Didierja Eribona (1953) se bomo soočili z vprašanji družbenega razreda, spolnosti, intelektualne skupnosti ter zapletenega, pogosto konfliktnega sotočja družbene in psihične identitete. Pogovor z avtorjem se bo navezal tudi na slovenski prevod njegovega temeljnega dela Vrnitev v Reims (*cf, 2022) ki se prične z avtorjevo vrnitvijo v kraj, od koder je že v mladosti pobegnil in z njim prekinil vse stike, ob tem pa v avtobiografskem spletanju in družbenih tektonskih premikih izpisuje problematiziranje delavskega razreda, (ne)moč levega političnega pola ter zavedanje o nujnosti boja za svoje (in temeljne) človeške pravice, a ne na račun zavračanja drugih in favoriziranja lastne identitete. 
Program Fabula v teoriji v dveh teoretičnih omizjih pretresa stanje človeške ranljivosti oziroma občutljivosti. Kako gledati na posameznika in na družbo, kako v sodobnem času obravnavamo ranljive skupine, manjšine in njihove življenjske situacije, kako majhni in krhki smo v resnici nasproti vsemogočnemu sistemu in koliko ranljivosti si v sodobnem času človeške odsotnosti in družbene apatičnosti sploh še dopustimo, so le nekatera od vprašanj, na katera bomo odgovore iskali skupaj z enim največjih francoskih avtorjev sedanjega časa, Didierjem Eribonom, in trenutno najbolj izstopajočim imenom nigerijske literature, Chimamando Ngozi Adichie, ki je s svojimi deli osvojila tako anglofonsko kot širšo svetovno javnost.

_____ Kino
 

Kinoteka 
     18:00 Festival dokumentarnega filma: Dan potem … (Kamar Ahmad Simon / Bangladeš/Francija/Norveška / 2021 / 115' )
»Raketa«, sto let star parnik na kolesa, po Gangesu pluje med bangladeško prestolnico Dako in morjem na jugu države. Parnik je videl boljše čase, kljub temu pa ostaja priljubljeno prevozno sredstvo tako za domačine kot turiste. Na večdnevni plovbi se pridružimo barviti kolekciji potnikov, ki prepevajo, plešejo, se pričkajo o politiki ali vsakdanjih problemih. Kolerični kapitan po zvočniku zmerja manjša plovila in krmari v kaotičnem rečnem sistemu, priljubljeni vloger pa snema prispevke za svojih petdeset tisoč sledilcev.
     21:00 Sveto dekle (Lucrecia Martel / Argentina/Italija/Nizozemska / 2004 / 106')
Spolna in verska obsedenost je zavita v kompleksno mrežo prekrivajočih se usod in naključnih dogodkov, ki jih režiserka postavi v podeželsko okolje severne Argentine.
“Moj film je zgodba o dobrem in zlu – ne o spopadu dobrega in zla, ampak o tem, kako težko je razlikovati med njima. Nisem hotela posneti filma o nedolžnosti. Abstraktnih pojmov, na primer nedolžnosti in krivde, dobrega in zla, v mojem scenariju ni; raje ustvarjam ‘žive’ junake.” – Lucrecia Martel
 

Kinodvor
     15:00 Panj (Blerta Basholli / Kosovo / 2021 / 84 min / albanščina)
Film, posnet po resnični zgodbi kosovske vojne vdove in njenega boja za neodvisnost v globoko patriarhalni družbi, je prejel kar tri glavne nagrade na festivalu Sundance: veliko nagrado žirije, nagrado za najboljšo režijo in nagrado občinstva.
     17:00 Iskre v času – svetovni računalniški podvig (Jurij Gruden / Slovenija / 2020 / 82 min / slovenščina)
Dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
     17:30 Festival dokumentarnega filma: Babji Jar. Kontekst (Sergej Loznica / Ukrajina, Nizozemska / 2021 / 121 min / ruščina, nemščina, poljščina, ukrajinščina)
Dokument pokola triintrideset tisoč Judov leta 1941 v Babjem Jaru v okolici Kijeva.
     20:15 Vojvoda (Roger Michell / Velika Britanija / 2020 / 96 min / angleščina)
Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah.