G L A S B A

URŠKA CENTA: SINSONTE, V GRLU POZABLJENA PESEM | CANKARJEV DOM OB 20H, 14€/10€ <25,>65let, upokojenci

Sin-son-te
Sinsonte je tista, ki govori brez lastnega jezika.
Sinson je tista, ki poje brez zvoka.
Sonte je tista, ki živi le za to noč.

Sinsonte ptica štiristotih glasov; je oponašalka, ki oblikuje različne sloje zvoka, da bi posnemala svojo okolico, z njo spregovorila v istem jeziku in se skušala z njo zliti. Svoje nomadsko življenje umešča v velemesto; je del njegove prikrite in preobražene narave, ki se odslikava v vsakdanu oddaljenega človeka. Od narave oddaljeno življenje v urbani džungli vsak dan preigrava prepletenost pojmov svobode in ujetništva. Sinsonte menjuje noč za dan in kriči tudi ponoči; v boju za obstanek srka frekvence hrupa in soje neonskih luči, ki širijo dimenzije njenega dneva. Sinsonte je alegorija ptičjih vedenj in govoric, ki se zrcalijo v človeški podobi ter skozi gib in zvok iščejo živalskost; surovo lepoto giba ptice ter njeno sonično komunikacijo z okolico. Svetloba in tema narave se potapljata v gib in zvok Urške Centa in Janija Modra, ki gledalca popeljeta v distopični svet, prežet s simboliko dvojnega, ki se skriva na vzporednih poteh ptice in človeka. 

Sinsonte je projekt, s katerim plesalka in koreografinja Urška Centa in predstavnik sodobne flamenko avantgarde Marco de Ana nadaljujeta svoje prvo skupno odrsko delo, ki sta ga zastavila s projektom Historias de Pájaros (Zgodbe o pticah, premiera: julij 2021, Cankarjev dom).

 

MUZIKA: MRFY AKUSTIKA | LOK4CIJA OB 20h, vstopnina na dan dogodka: 20€

Štiričlanska novomeška indie grupa od leta 2013 uživa svojo zgodbo. Tihem začetku, posvečenem preigravanju, ustvarjanju in odkrivanju svojega smisla, je ob koncu leta 2016 sledila izdaja prvega singla "Klic", ki so ga pod nadzorom producenta Tokca iz Dan D vzgojili v danes njihov najprepoznavnejši komad. To je bil za njih prelomen trenutek, saj so bili kmalu za tem deležni radovednega zanimanja radijskih urednikov, vodstva klubov, glasbenikov in tovrstnega slovenskega poslušalstva. Pričeli so intenzivnejše nastopati po slovenskih klubih, festivalih in dvoranah ob boku svojih perspektivnih sodobnikov in že ustaljenih kvalitetnih slovenskih skupin. Nanizali so še 4 single, ki so prejeli zavidljive minutaže na pomembnejših slovenskih radijskih postajah, "Always" (Če te najdem) je bila celo najbolj predvajana skladba leta 2017 na Valu 202. Za obdobje istega leta bi lahko trdili, da so počasi rasli v vidnejše predstavnike sodobne slovenske rockovske scene in to upravičili v letu 2018, ko so izdali prvi EP z naslovom "A Side of the Story" in z njim odšli na "Dobar dan" turnejo po šestih slovenskih mestih, v sklopu katere so se tudi Izštekali pri Juretu Longyki. Poleg koncertov turneje v lastni režiji, so nastopili na ljubljanskem showcase festivalu Ment, se odzvali povabilu francoskega festivala Europavox, ki jih je označil za bend dneva in bili vpoklicani v goste jesenske turneje Siddharte. Leta 2018 so objavili dolgometražni prvenec “Story” in se z njim ustavili na vseh odrih po Sloveniji. Trenutno delajo na svoji drugi plošči, ki jo napoveduje izjemen singl “Zaljubila”.

 

NINA DRAGIČEVIĆ: LJUBAV REČE GREVA [MESRO ŽENSK] | STOLP ŠKRLOVEC OB 20h, vstop prost

Ljubav reče greva (Založba ŠKUC, 2019) je pesniška knjiga Nine Dragičević, ki jo poznamo tudi kot prozaistko, esejistko, skladateljico in sociologinjo; kot ustvarjalko, ki deluje na več področjih umetniškega in teoretskega izražanja. Pričujoči dogodek je predstavitev sinteze umetnostnih in mišljenjskih zvrsti, od lirskih utopitev v ljubezen, pa do natančnih analiz sodobnih družbenih patologij – skozi zvočno interpretacijo Žige Jenka ter glasovno interpretacijo Anje Novak in same avtorice.

Nina Dragičevič je književnica, skladateljica in doktorica sociologije. Je avtorica petih knjig: Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva (2019) in To telo, pokončno (2021). Njeni teksti so bili prevedeni v angleški, nemški, češki in španski jezik. Avtorica je članica in sodelavka Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Nina je tudi avtorica več elektroakustičnih kompozicij in zvočnih instalacij. Leta 2016 je izšel njen album Parallelax, leta 2019 pa album z elektroakustično opereto Gospa, tega v realnosti ni. Njena zvočna in glasbeno-pesniška dela so bila predstavljena na mednarodnem festivalu Heroines of Sound (Berlin), v Spektrumu (Berlin), v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Galeriji Kapelica, Galeriji ŠKUC, na mednarodnem festivalu Sajeta, mednarodnem festivalu Živa književnost, Slovenskih dnevih knjige in drugod. Je tudi umetniška vodja Mednarodnega simpozijskega festivala Topografije zvoka in avtorica radijske oddaje Slavne neznane na Radiu Študent.

 

KONCERT: GAŠPER LETONJA | TRAINSTATION SUBART, KRANJ OB 19:30, vstop prost

Gašper Letonja je ustvarjalec filmske glasbe, prekaljeni kitarist ter back vokalist post metal zasedbe The Canyon Observer in član AV kolektiva Marta Fakuch. Lani je izdal kantavtorski solo albumom ‘Ivy’, na katerem apokaliptičnost metala in seattelske zapuščine prevaja v čutne eksperimentalne folkovske balade.

 

D E L A V N I C E / P R E D S T A V I T V E / R A Z S T A V E 

ZINE VITRINE: ZINI IN KONJIČKI |KINO ŠIŠKA OB 18h, na spletu, brezplačno

Zin je medij, ki danes zaseda pomembno mesto ne le v sodobni umetnosti in subkulturnih scenah, ampak tudi kot ustvarjalni konjiček (hobi).

Hobi je prostočasna aktivnost, ki jo počnemo za užitek, vendar je v poznem kapitalizmu koncept kreativnega hobija izmaličen. V obdobju prekarizacije in revnih zaposlenih si mnogi prostega časa – te izborjene delavske pravice – ne morejo več privoščiti, zato poskušajo hobije unovčiti kot postranski zaslužek, k čemur jih spodbuja tudi hustle kultura, ki poveličuje izgorelost. Na ta način hobiji hitro izgubijo svojo neobremenjenost, ustvarjalnost pa se prilagodi zahtevam trga. Obenem so ravno med pandemijo hobiji doživeli svojevrstno renesanso kot primer mehanizma spopadanja s težko situacijo, saj je želja po ustvarjanju nekaj naravnega, ukvarjanje s hobiji pa v možganih spodbuja endorfine, noradrenalin in dopamin, skrbi za fokus in motivacijo ter povečuje samozavest. Globalne trgovske verige pa so razmere pograbile kot novo priložnost za masovno hitro potrošnjo poceni predpakiranih hobi materialov …

Na delavnici se bo z mentorico Laro Plavčak izdelalo samostojni A4 zin na temo lastnih hobijev. Spletno srečanje na platformi Zoom bo namenjeno klepetu o hobijih, njihovem pomenu, vaših izkušnjah, odkrivanju novih idej za prosti čas ter vsega podobnega, kar nas dela prisebne in srečne-jše. Delavnica bo trajala 1,5–2 uri. Dobrodošli tudi introverti. 

Za udeležbo na spletni delavnici ne potrebujete nobenih posebnih veščin, le svoje hobije, A4 list, škarje in poljubne materiale za ustvarjanje.

Prijava na: @email Število mest je omejeno. O sprejemu na delavnico vas obvestijo. 

Lara Plavčak je umetnostna zgodovinarka in kulturologinja. Temi zinov se posveča kot kuratorka, raziskovalka in avtorica. Je ljubiteljica vedno novih hobijev. 

 

KAJ JE ČOPIČOGRAFIJA / OD IDEJE DO IZDELKA | CIRRKULACIJA2 OB 19h

Premierna predstavitev čopičografije, razvoja ter uporabe lastnih programskih in strojnih rešitev za materializacijo digitalnih likovnih del – z demonstracijo v živo! 

Razširjena predstavitev metode z deljenjem spoznanj s področja digitalnega upodabljanja, barvnega gamuta, barvnih palet, vlaken, barvil, emulzij, pigmentov, podlag, digitalnih kreativnih procesov, šestnajstih potez, s katerimi realiziram sliko in pri tem porabim toliko pigmenta kot pri ročnem slikarstvu v eni potezi, ekonomija, plastenje barv, ekologija, pretvarjanja jpeg-a v gcode.

 

JAVNO VODSTVO OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE Z AVTORJEM LINOM GERKMANOM | GALERIJA PHOTON OB 17:30

Vabljeni na javno vodstvo po razstavi t.i. "avtorskega dialoga" med Linom Gerkmanom s serijo Prvi Sneg, ter Jakubom Stanekom s serijo V pričakovanju sonca. Letošnji »dialog« je ponovno postavljen v kontekst Photonovih natečajev, in sicer natečaja Drugačni svetovi in Betonske sanje, v katerih sta se avtorja pri obeh natečajih uvrstila v izbor desetih finalistov.

Lin Gerkman (1995, Slovenija) je diplomiral iz smeri Industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno opravlja tudi svoj magistrski študij. Poleg oblikovanja se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Njegovo zanimanje za raziskovanje zgodovine predmetov ga je v njegovem delu pripeljalo do fotografije in videa, preko katerih raziskuje aktualne dogodke in ostanke sodobne zgodovine, ki jih oblikujejo. V svojem delu pogosto uporablja različne tipe najdenih predmetov kot podlago za izdelavo popolnoma novih del ali pa jih združi z novo konstruiranimi zgodbami.

 

URŠA MAJCEN: EKOSISTEM TIŠINE | CENTER ZA POEZIJO TOMAŽA ŠALAMUNA OB 20h

Vabljeni na predstavitev pesniškega prvenca Urše Majcen "ekosistem tišine", ki je konec leta izšel pri založbi Črna skrinjica. S pesnico se bo pogovarjal glavni in odgovornik urednik in avtor spremne besede Dejan Koban.

"pred tabo ni računanje na všečnost in sprejetost. pred tabo ni knjiga. pred tabo je zaprisežena zvestoba najglobljemu. predanost vsemu, kar raste iz drobovja spominov. pred tabo je direkten udarec v trebuh. urša ne varčuje s pestmi. in urša ne varčuje s srcem.
pred tabo je Majcen svet velikih porazov. pred tabo je velik roj majcenih bodljajev."
(iz spremne besede Dejana Kobana)

 

RAZSTAVA NOVE PRAKSE, NOVA ORODJA | ŠKUC OB 12:00

Po treh odmevnih lanskih pogovorih z arhitekturnimi praksami se projekt Nove prakse, nova orodja nadaljuje z razstavo, ki bo med 24. februarjem in 31. marcem na ogled v ljubljanski Galeriji Škuc. Predstavljamo arhitekturne prakse a2o2 arhitekti, Arhitekti Počivašek Petranovič, Elementarna, Emil Jurcan, Mertelj Vrabič Arhitekti, Pazi!park, Prostorož, svet vmes, Some Place Studio ter Vidic Grohar arhitekti, ki sta jih izbrala kustosa Mika Cimolini in Matevž Čelik.

Projekt si prizadeva osvetliti delovanje izbranih sodobnih »slovenskih« arhitekturnih praks, ki so zanimive prav zaradi načina, kako se lotevajo arhitekturnih tem in nalog. Arhitekti se danes ne ukvarjamo več le z oblikovanjem lepih hiš in interierjev, pač pa je nabor naših nalog to prerasel. Tako smo danes mediatorji med uporabniki in prostorom, skrbniki dediščine in prostorski aktivisti, ki rešujejo kompleksne organizacijske in prostorske probleme. S projektom odgovarjajo na tri ključna vprašanja: kaj je naloga arhitekture danes, kakšen je organizacijski model sodobne arhitekturne prakse in na kakšen način arhitekturo predstavljati javnosti.

 

VALERIE WOLF GANG: ČUDOVITI OBRAZ UMETNE INTELIGENCE | KULTURNI CENTER TOBAČNA 001 OB 17h

V središču umetniškega raziskovanja Valerie Wolf Gang ležita kompleksno razmerje med človekom in tehnologijo ter vpliv slednje na družbo, predvsem na človekovo dojemanje lastne identitete. Izhodišče razstave sta bila vprašanje, ali je lahko umetna inteligenca kreativna brez človekovega prispevka, in avtoričin projekt Fluid (2018), v okviru katerega je s pomočjo poezije nevronske mreže učila ustvarjalnosti, pri čemer se je osredotočila na tematiko zdravega življenjskega sloga. Kot posledica večmesečnega sodelovanja z računalnikom so se začele spreminjati tudi njene vsakodnevne navade, kar je vodilo v preoblikovanje umetničinega telesa.

Valerie Wolf Gang skozi raziskovanje vloge tehnologije, umetne inteligence in robotike v vsakdanjem življenju ne povezuje zgolj virtualnega spreminjanja obiskovalca s spremembami, ki jih je sama izkusila, temveč ob razpiranju vprašanj o telesu in identiteti razkriva vpliv tehnologije na posameznika in na širšo družbo.

 

G L E D A L I Š Č E

MGL

OB 20h - SMRTNO RESNO | premiera, dramski monoprojekt

Ali obstaja vprašanje, iz katerega vzklijejo vsa druga vprašanja našega življenja? Kakšen smisel sploh ima življenje, če na njegovem cilju vsakega od nas čaka smrt? In ali obstaja odgovor na to vprašanje? Ali pa je odgovor na to filozofsko in občečloveško vprašanje – skrivnost?

Niklas Rådström se tega vprašanja v svoji igri loteva z veliko mero poetičnosti in humorja, predvsem pa čudenja. Čudenja, kje vse se skriva skrivnost življenja in njegovega konca. Dandanes smo se čudenja kar nekako odvadili. Kot kupci, dobavitelji in izdelovalci vsega, kar v naši potrošniški družbi potrebujemo, smo postali mojstri želja, zahtev, trgovanja. Za čudenje pa je potreben drugačen pogled, drugačna občutljivost. In Niklas Rådström nas v 35 slikah popelje v svet čudežev spočetja, rojevanja, odraščanja, samote in osamljenosti, srečevanja z velikanskimi kiti, očesom nevidnimi spermiji, vsakodnevnimi opravili in presenetljivimi sanjami ter z našo vseprisotno končnostjo. 

 

K I N O

OB 10H - BERTOV DNEVNIK | kinobalon | Michael Lindgren / Švedska / 2020 / 89 min / podnapisi, švedščina / 10+

Bert je običajen trinajstletnik: obožuje superjunake, ne mara koriandra in rad sanjari. Na primer o tem, da je najbolj »kul« sedmošolec na šoli, ki ga lahko ljubi le najbolj »kul« dekle na šoli. In še to: Bert piše dnevnik! Prvi šolski dan dobi v dnevniku kar štiri zvezdice in pol. Bert se namreč zaljubi v najbolj »kul« devetošolko, ki jo vsi kličejo »Jogurt Lejla«. Kmalu ugotovi, da je Amira, njegova nova sošolka, Lejlina sestra. Da bi se ji približal, se spoprijatelji z Amiro. A ko Bert na Lejlini postelji najde dnevnik, ga zasrbijo prsti. Kako bolje očarati dekle in si utreti pot do njenega srca, če ne s poznavanjem njenih skrivnosti? Da nastane omleta, je pač treba razbiti jajce! Bert sledi dnevniškemu zapisu, a ga usoda in srce odpeljeta drugam.

OB 15:30 - ISKRE V ČASU - SVETOVNI RAČUNALNIŠKI PODVIG | Jurij Gruden / Slovenija / 2020 / 82 min / slovenščina

Dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

OB 15:45 - VZPOREDNI MATERI | Pedro Almodóvar / Španija / 2021 / 123 min / španščina

Zgodba o dveh zelo različnih ženskah, ki se srečata v bolnišnici, kamor prideta rodit, ter nepričakovanih zapletih, ki sledijo. Najnovejši film Pedra Almodóvarja je odprl Beneški filmski festival in Penélope Cruz prinesel tamkajšnjo nagrado za najboljšo igralko.

OB 18:30 - KUPE ŠT. 6 | Juho Kuosmanen / Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / 2021 / 107 min / ruščina, finščina, angleščina

Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.

OB 20: 30 - VRNITEV V REIMS (odlomki) | Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 87 min / francoščina

Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Založbi /*cf.

OB 21:00 - O NAKLJUČJU IN DOMIŠLJIJI | Ryusuke Hamaguchi / Japonska / 2021 / 121 min / japonščina

Tri zgodbe spremljajo tri ženske, katerih življenja zaznamujejo odločitve, obžalovanja, prevare in naključja. Omnibus Ryusukeja Hamaguchija, režiserja filma Drive My Car, je bil nagrajen z berlinskim srebrnim medvedom.