Glasba

Kontejnr, Postojna, ob 20.30: Plastika, Giht

Koncert, ki mu para ni, no razn u Swenaki

Prihajata hrvaška banda Plastika in Giht! Prvi iz Zagreba, drugi iz Karlovca.

Obeta se fina doza hardcore punka!

Odri idr.

PLAC je še odprt.

Jalla Jalla od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Maribor, Intimni oder GT22, ob 20.00: Heroj 4.0 – Business as Usual

„A tebi je to v redu?“

„Promo tekst?“

„Ja …“

„Ne.“

„Dobro, greva korak za korakom.“

„OK, dajva zbrisat’, kar imava, in začniva še enkrat.“

Heroja sta se ponovno znašla pred bitko svojega življenja. Združila sta moči in medsebojno borbo odložila na stran. Ne borita se več za publiko. Ali proti njej. Borita se skupaj s publiko: za vsebino, za smisel in za čas.

„Meni se zdi to dovolj.“

„Valjda, to je promo tekst.“

„Tako. Samo pritegnit’ te mora, da si rečeš: To pa moram it’ pogledat.“

Ko si enkrat na odru, se ga ne rešiš. Ne moreš se mu izogniti. Spustili smo se v igro, katere pravila so tako enostavna, absolutna in neizprosna, da se ne moreš skriti in ne moreš skrivati. Ali imamo kaj za povedati ali pa „glumimo“.

„Zdaj pa morava pazit’, da ne bova preveč izdala.“

„Ja, ne sme bit’ to ta napovednik, ki ti vse pove.“

„V smislu, da govoriva o smrti in dvomu pa minevanju?“

„Ja, to mora ostat’ za predstavo.“

„Čeprav nekaj še vseeno rabiva.“

Od te točke naprej gre samo za to, ali se nam bo izplačalo. Čas, ki ga bomo preživeli skupaj, je namreč omejen. Vsem nam se izteka. Še bolj iskreni moramo biti. Še bolj moramo premisliti. Še bolj drzno moramo poskusiti.

„Kaj pa vem. Ko ga preberem, je tak splošen.“

„Ja, se strinjam. To so floskule.“

„Dobro, tega zbriševa.“

„Ja, za promo tekst je dovolj. Za več bo pa gledališki list.“

Gledališče je prostor, v katerem si moraš vsebino izboriti, v katerem si moraš pozicijo izrekanja zaslužiti. Če zmanjka vsebine, zmanjka herojev. Ni prostora za dvom. Vsi se zavedamo, kje smo, vloge so razdeljene, konsenz je sklenjen. Mi smo na tej strani, vi na oni.

Naj se igra začne.

Business as usual.

„Naslov ti štima?“

„Predstave?“

„Ja.“

„Zdaj potrebujemo samo še publiko.“

* Vstopnice: 8 €

Kino kino kino

Kinodvor:

11:00 / Dvorana: Grda polsestra (Den stygge stesøsteren)

Emilie Blichfeldt / Norveška, Švedska, Danska, Poljska, Romunija / 2025 / 109 min / norveščina, poljščina, švedščina

»Senzacionalni prvenec Emilie Blichfeldt je lucidna feministična revizija Pepelke, toda tako grozljiva in srhljiva, da bi šlo Disneyju in podobnim pravljičarjem na bruhanje.« – Marcel Štefančič, jr.

11:30 in 15.00 / Mala dvorana: Zgodbe iz čarobnega vrta (Tales from the Magic Garden)

Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec / Slovenija, Slovaška, Francija, Češka / 2025 / 71 min / sinhronizirano / 7+

Čarobna pustolovščina, kjer zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo! 

14:20 / Dvorana: Elvis Škorc

Boris Jurjaševič / Slovenija / 2025 / 91 min / slovenščina / 7+

Celovečerni mladinski-družinski film Elvis Škorc na duhovit način predstavlja zamotan svet štirinajstletnika, ki že od malega ve, da bo izumitelj. 

16:30 / Dvorana: Romanje (Romería)

Carla Simón / Španija, Nemčija / 2025 / 112 min / španščina, katalonščina

Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.

18:00 / Mala dvorana: Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

19:00 / Dvorana: Anora

Sean Baker / ZDA / 2024 / 139 min / angleščina

Dobitnica zlate palme je svojevrstna pravljica o Pepelki, sodobna screwball komedija, v kateri se Sean Baker (Projekt Florida) na odkrit in neposreden način loteva tem seksa, ljubezni, denarja in moči.

Kinoteka – Kino Ekran: Medkritika X Palestine Cinema Days Around the World

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.00: Predavanje Nine Cvar: Dekolonialne topografije spomina: puščava, cisterna in meje v filmu Možje na soncu

Film Možje na soncu (1972) vzpostavlja protiarhiv palestinskega izgnanstva, ki ga je mogoče brati kot obliko spomina in odpora. S skrbno rabo simbolike film kljubuje izbrisu kot mehanizmu (neo)kolonialnega reda ter s tem ustvarja protiutež nemoči, obupu in pozabi.

Dvorana Silvana Furlana, ob 20.00: Možje na soncu

Izvirni naslov: Al-makhdu‘un | Režija: Tewfiq Saleh | Država: Sirija | Leto: 1972

Film Možje na soncu egipčanskega režiserja Tewfiqa Saleha, posnet po noveli palestinskega pisatelja Ghassana Kanafanija iz leta 1963, je umeščen v leto 1958 – deset let po Nakbi oziroma »katastrofi«, ko je bilo iz svojih domov pregnanih 750.000 Palestincev. Gre za prvi igrani film arabskega sveta, ki skozi zgodbe treh palestinskih moških različnih generacij v iskanju poti do Kuvajta – kot simbola za boljše življenje – razpira kolektivno tragedijo palestinskega ljudstva. Pripoved se prepleta med preteklostjo in sedanjostjo, razkriva njihova življenja in izgube ter se zaključi z odločitvijo vsakega posameznika za beg. Nobena zgodba pa ni zgolj osebna: vse tri utelešajo palestinsko izkušnjo izgnanstva skozi prostorske figure puščave, cisterne in mej. Te topografije niso le nevtralno ozadje, temveč delujejo kot tehnologije izbrisa in smrti – puščava kot prostor brezizhodnosti, cisterna kot stisnjen in smrtonosen prostor brez zraka, meje pa kot birokratsko-teritorialne črte, ki odločajo o življenju in smrti. – Nina Cvar

//