___ GLASBA


Gala Hala, ob 19.00
INTIMNO: AARON EDGCOMB (ZDA) solo & JURE BORŠIČ (SI) solo
Koncert učenca Zlatka Kaučiča in vajenca Johna Zorna v istem večeru! 
V Sloveniji je nastopil dvakrat v letu 2019 z zasedbo Trigger. Najprej v sklopu 60. Jazz festivala Ljubljana in projekta Bagatelles Johna Zorna, nato pa še z isto zasedbo z avtorskim programom. Dve leti kasneje se vrača s solo programom, ki je kot nalašč za ‘Intimno’. Včasih ambientalen, včasih hrupen, včasih maksimalističen groove – Aaron v solo zasedbi uporablja kontaktne mikrofone za ojačanje in raziskovanje subtilnih odtenkov bobnov in činel. V ambientalnem okolju kontaktni mikrofoni ustvarjajo feedback v samem bobnu, odmevajo po glavi bobnov in na nek način omogočajo, da boben igra sam. Ko je hrupen, Aaron raziskuje paleto harmonij na upognjenih činelah, učinke delayja in naknadne obdelave na bobnarskih glavah in platiščih. V maksimalističnem groovu Aaron z loopi ustvarja plasti ritmov in utripov, ki spominjajo na drum’n'bass.
Jure Boršič je saksofonist najmlajše generacije, ki deluje med Ljubljano in Kreativno cono Vrtojba. Kalil se je v sklopu glasbene šole Zvočni izviri priznanega domačega tolkalista in bobnarja, skladatelja in improvizatorja Zlatka Kaučiča. Piha, grize, škripa in cvili v zasedbah Koromač, Oholo!, TiTiTi, Kombo B, Bootleg Unit, Shoe & Shoelace, Orkester brez meja/Orchestra senza confini, Nesesari Kakalulu ter ob ad hoc improviziranih prilikah. Je del organizacijskih ekip koncertnega cikla Fri-Fru-Fra ter ne-festivala Improbiro. Nesojeni študent jazz saksofona se v zadnjem času posveča tudi prepariranju instrumenta. Svoj prvi solo nastop je zabeležil zgolj mesec nazaj v sklopu cikla Ropotarnica v Galeriji ŠKUC, tokrat pa se predstavlja v krogu domačih Metelkovskih sodelavcev.
➤ Vstopnina: 5 € ➤ Režim: PCT + maske

 

_____ GLEDALIŠČE


LGL, Oder pod zvezdami, ob 17.00
Reči reči (predstava za otroke)
5 €

Stara mestna elektrarna, ob 19.00
Festival Goli oder: Posebna izdaja
Posebna izdaja je serija krajših improvizacij, gibalno-zvočnih in zvočno-gibalnih slik, ki jih izvajajo ustvarjalke in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti različnih medijev: plesa, glasbe in gledališča. V okvirih zastavljenih konfiguracij – duet, trio, kvartet ali kvintet, nastopajoči hipno komponirajo. S povečano pozornostjo, odzivnostjo, sledenjem in manipuliranjem sproti ustvarjajo strukture posameznih slik, iz katerih vznikajo vzorci, ki se pretvarjajo v vizualno-zvočne impresije ter tudi v potencialne pripovedi.
Predstava poteka pretežno brez besed, deloma pa tudi v slovenskem in angleškem jeziku.
6 €

Plestni Teater Ljubljana, ob 20.00
Soba za samopomoč - PREMIERA / FESTIVAL U[KREP] #3 – NOVA PRIHODNOST
Ko je ples počasen in plazeč se, kot kakšna ličinka ali črv, predstavlja izkušnjo osvoboditve od nečesa drugega. Ta posebna izkušnja je izkušnja, ki ljubi izkušnjo, zavedanje izkušnje. Ličinke običajno nimajo zavedanja, toda ta podoba je posebna z zavedanjem. Zavedati se nečesa pomeni imeti dostop prek fizičnega telesa ter se znati vprašati.
Soba za samopomoč ohranja ta dostop in vprašanja in nadaljuje v prostranem prostoru svobode. V Koreji ta prostor razumemo kot sobo. In soba postane igrišče. V Koreji je primerov sob na pretek, dovolj, da se vam zvrti. Igralna soba, video soba, masažna soba, stripovska soba, pevska soba (karaoke) in tako naprej. Ta kultura sob se nahaja na sredini med javno in zasebno sfero. Korejska družba ima raje to posebno izkušnjo posedovanja, močno in začasno, transformacije v prostor, kjer se lahko ljudje skrijejo zelo osebno in zasebno, in nato iz njega ustvarijo prostor osvoboditve, ne kot eden izmed članov družbe. Kaj je zares ta soba, ki je med javnim in zasebnim.
10 / 7 €

SNG Drama, ob 20.00
Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari
Duncan Macmillan velja za enega najvznemirljivejših glasov sodobne britanske dramatike. Zase pravi, da se preko tem, ki jih obravnava v svojih delih, srečuje z lastnimi demoni in tesnobo, ki se zažira v današnjost morda bolj kot kdajkoli. Odtise eksistencialnosti njegove pisave lahko jasno zaznamo tudi v njegovi monodrami Vse sijajne stvari (Every Brilliant Thing, 2013), ki na neinvaziven način in subtilno spregovori o depresiji in samomoru ter si prizadeva vzpostaviti občutljivo ravnovesje med streznitveno izgubo in katarzičnim smehom. Monodrama Vse sijajne stvari ne obravnava situacije človeka, ki bi bil sam samomorilen, temveč se skozi oči otroka, mladostnika in odraslega dotakne bolj spregledane tematike, to je življenja z nekom, ki je samomorilen.
17 €

Stara mestna elektrarna, ob 21.00
Midva med nama: Improviser's Cut
Sara Šoukal in Luka Piletič sta ustvarila gledališko predstavo Midva med nama. Ker vanjo nista mogla vključiti vsega, kar sta hotela, sta ustvarila še njeno improvizirano sestrično - Midva med nama: Improviser's Cut. V njej raziskujeta funkcionalnosti in disfunkcionalnosti življenja v dvoje ter kako se prepletajo različni vidiki odnosa med dvema osebama, med katerima naj bi bila glavna stična točka ljubezen. Kaj v odnos vnaša elemente disfunkcionalnega in disruptivnega in kaj mu daje temeljno ustaljenost ter ritem? Ustvarjalca ne poskušata obujati velikih zgodb ali odgovoriti na večno vprašanje "Kaj je Ljubezen?", ker o tem ne vesta ničesar. Pač pa naslavljata stapljanje navidez nezdružljivih dihotomij, ki tvorijo odnose.
6 €
 

_____ RAZSTAVE, POGOVORI

Plečnikova hiša, ob 17.00
Prvo vodstvo: Rimski zid in razstava Prostorski koncepti Plečnikovih prenov (vodita prof. Maruša Zorec in Andraž Keršič)
Dve verjetno najbolj zaslužni osebi, ki sta pomembno pripomogli k ohranitvi Rimskega zidu na Mirju, sta bila konservator in umetnostni zgodovinar France Stele in arhitekt Jože Plečnik. Ob nameri ljubljanskega mestnega sveta, da se Rimski zid poruši in napravi prostor za zazidavo Mirja, se je France Stele leta 1928 močno zavzel za njegovo ohranitev. S pomočjo somišljenikov in naklonjenosti javnega mnenja so zid uspeli ohraniti, k njegovi celovitosti pa je odločilno pripomogel prav Plečnik, ki je Rimski zid s preboji in parkovno ureditvijo vpel v živi organizem hitro rastočega predmestja.

Trubarjeva hiša literature, ob 19.00
Pregibanje pripovedi: Kakšen jezik govorijo muzejske zbirke in sodni spisi?
Zgodba ne pripada zgolj fikciji, temveč skoznjo razumemo preteklost, povezujemo dogodke, učvrščujemo spomine in gradimo etične, estetske in spoznavne horizonte. Hkrati nobena zgodba ne lebdi v vakuumu, vsaka je oblikovana, izbrana, posredovana in ob tem nenehno re-interpretirana. V humanistiki in družboslovju izsledke raziskav pogosto “uzgodbimo” ali pa obstoječe narative uokvirimo znova – pri prepričljivosti tega pa ključno vlogo igrajo ubeseditev, konkretne jezikovne in slogovne izbire ter razmerja med upovedanim in zamolčanim. O tovrstnih vprašanjih bomo diskutirali z etnologinjo in kulturno antropologinjo ter umetnostno zgodovinarko Meto Kordiš in zgodovinarko Matejo Ratej.
Sogovornici: Mateja Ratej (ZRC SAZU), Meta Kordiš (Bankarium, Muzej bančništva Slovenije). Moderira: Ana Svetel.


_____ KINO

32. Ljubljanski filmski festival LIFFE
veliko prizorišč in filmov, cel program je tuuuu