Ukrepstival 3: 1000 flares for culture | spletni prenos ob 16h

Industrija zabave strada. Kultura je lačna. Umetniki bi jedli. Tonci bi delali. Mnogi so obupali, zamenjali poklic. Mi še kar vidimo luč na koncu tunela, zato bodo zavihali rokave, obrisali prah iz zvočnikov in pobrskali za najljubšimi platami. Prihaja 3. Ukrepstival! In za vas ima BONbončke.
V živo iz K4 se bodo javljali tri dni. Prvi dan v četrtek, bodo koristili tursitični bon in se podali na popotovanje od Jamajke do Londona, v petek bodo na nekulturnem raveu porabili kulturniški bon, sobota pa je dan za energetski bon, zato bodo iskali alternativne načine ogrevanja.
16.00 - 17.30 : Massive Selector’s Diary (Koneski&The W!ld Citizen)
17.30 - 19.00 : Dj Danjahras (DubSystem Sound)
19.00 - 20.30 :  Lionshine (Basolovka)
20.30 - 22.00 : Peree (Basolovka)

V času festivala se zbirajo prostovoljne donacije.

MUZIKA: Ratko Divjak trio | ob 20h

Ratko Divjak bobnarska džezlegenda je močno zaznamoval glasbeno sceno, tako v Sloveniji kot v tujini. Za njim je pestra kariera, ki jo je začel v rockzasedbi, potem pa ga je osvojil svet džeza.

Zasedba:
Ratko Divjak - bobni
Nejc Škofic - piano
Peter Smrdel - bass

Vstopnice po 7€ bodo na voljo na dan dogodka od 19.30 ure dalje!

konS modul ≡ KNOCK KNOCK: What's there? | od 17h dalje

Humanoidna prikazen v izložbi zre na ulico in čaka na človeški stik. Motnje, ki jih obiskovalec povzroči s svojo interakcijo, postanejo vez med resničnim svetom in projekcijo.

Človek z uporabo tehnologije nadzira in manipulira s prikaznijo in postane gospodar njene podobe resničnosti. Ali bomo tudi mi, kot prikazen, kdaj zrli iz virtualnega sveta v resničnost? Trkajte previdno, morda se kmalu lahko znajdete na njenem mestu…

BEAM TEAM (Stella Ivšek, Anja Romih): koncept in vizualna zasnova | Črt Trkman: zvočna in ostala tehnika

Odprtje interaktivne a/v instalacije v v nekdanji trgovini Hummel v NC Mercator, Šaleška cesta 1, Velenje ob 17.00.

G L E D A L I Š Č E

DRAMA

ob 19:30 - VSE OK

Slovenska dramska noviteta Vse OK je nastala po naročilu za SNG Drama Ljubljana. Igra spretno prepleta različne realnosti sodobnega življenja. Postavljena je v secesijsko hišo, v kateri deluje soba pobega. V hiši, ki jo čisti čistilka Lili, priseljenka iz ene od republik nekdanje skupne države, živi gospod Franci, bolj ali manj osamljen na pragu jeseni življenja. Osrednji zapleti se dogajajo v sobi pobega, kjer honorarno dela študentka slikarstva Mihaela, ki si želi po diplomi podiplomski študij ali prakso v New Yorku, in kamor pride v petek zvečer na team building skupina sodelavcev neke korporacije. Tri narativne linije prekinja poetična prozna pripoved o Časomercu, ki predstavlja begunsko zgodbo današnjega časa; ima strukturo pravljice in tudi simbolno povezuje vsa tri dogajanja.

MGL

ob 18:00 - AVGUST V OKROŽJU OSAGE

Na družinskem posestvu v Oklahomi se zaradi nenadnega izginotja očeta Beverlyja okrog matere Violet zberejo njune tri hčerke, njihovi partnerji in otroci ter drugi člani družine. Začetek drame obvladuje temačna slutnja, ki se izkaže kot pravilna, saj Beverlyja najdejo utopljenega, vse pa kaže na to, da je naredil samomor. Medtem ko se člani družine vsak po svoje soočajo z izgubo, se pod streho nekdaj skupnega doma odprejo številne rane.

SMG

ob 20:00 - POJEDINA PRI TRIMALHIONU

Pojedina pri Trimalhionu je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana Satirikon, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, arbiter elegantiarum na dvoru cesarja Nerona. Satirikon je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v 1. stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. Nič čudnega, glede na to, da na prestolu sedi Neron. V Pojedini pri Trimalhionu je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov …

K I N O

KINODVOR

ob 17:15 - TELESCE [Laura Samani / Italija, Slovenija, Francija / 2021 / 89 min / furlanščina, italijanščina, slovenščina]

Prvenec Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom in postavljen na kruto furlansko podeželje z začetka 20. stoletja, je svetovno premiero doživel v prestižni sekciji Teden kritike v Cannesu, s Festivala slovenskega filma pa odnesel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo.

ob 20:00 - KUPE ŠT. 6 [Juho Kuosmanen / Finska, Estonija, Rusija, Nemčija / 2021 / 107 min / ruščina, finščina, angleščina]

Finski režiser Juho Kuosmanen (Najsrečnejši dan Ollija Mäkija) nas z arktičnim filmom ceste – ali bolje: železniške proge – popelje skozi zasneženo Rusijo devetdesetih let, da bi nam povedal toplo, nostalgično zgodbo o tem, kaj nas povezuje kot človeška bitja. Dobitnik velike nagrade žirije na festivalu v Cannesu.

ob 20.45 - VRNITEV V REIMS (odlomki) [Jean-Gabriel Périot / Francija / 2021 / 80 min / francoščina]

Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomočjo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politično zgodbo francoskega delavskega razreda od začetka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Adèle Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Založbi /*cf.

KINOTEKA

ob 20:00 - AMERIGO TOT [Režija: Zoltán Huszárik, Država: Madžarska, Leto: 1969, Format slike: 1.85, Barva: barvni, Dolžina: 18' 10'', Izvorni nosilec: 35 mm]

Italijanski kipar madžarskih korenin Amerigo Tot je velik popotnik. Vse izkušnje, pridobljene na popotovanjih, so zanj priložnosti, da med njimi izbira in preliva bistvo njihove lepote v svoje delo, kar je včasih tudi boleče. Tako se odpira lepotam življenja in sveta ter jih prenaša v svoje vsakdanje delo.

Filmu bo sledil pogovor Igorja Prassla z Jurijem Medenom, avtorjem knjige Kaj je kinoteka?, zbirke esejev, ki skušajo razjasniti še potekajoče spremembe v kontekstu kulturne zgodovine, pri čemer se osredotočajo na odgovornost filmskih arhivov in muzejev kot varuhov filmske dediščine.