_ GLASBA

O•zvočenje 19 na spletu ob 19.00
O•zvočenje 19: Igor Leonardi - Gašper Selko
Bežigrajska galerija vse od leta 1980 pripravlja vsakoletno glasbeno prireditev sodobne avtorske glasbe, na kateri se predstavljajo avtorji elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe.
Selko / Leonardi izvajata glasbeni program experimentalno lirične narave.
Brez predposnete glasbene spremljave in le z uporabo zvočnih efektov v živo ustvarjata poln in zanesen zvok, ki nas popelje v bolj in manj znane sfere duha in širna polja glasbene domišlije.
Gašper Selko je leta 2018 magistriral pri prof. Tiborju Kerekešu. Že v času študija se je spogledoval in ustvarjal v različnih glasbenih zvrsteh, kot so jazz, metal in etno glasba. Je član zasedbe in sodelavec skupin Leni Kravac, Good Vibration, Yanu, big band Bend-it, Mestna godba Kamnik, Noctiferia, Murat in Jose, Denis Beganovič, JaMirko, Damaris, Simfonični orkester Domžale - Kamnik itd. Izdal je dva avtorska albuma pod imenom X.U.L.
Igor Leonardi je študiral klasično in jazz kitaro na konzervatoriju v Gradcu.
V 80-ih letih je bil član legendarnih slovenskih glasbenih skupin:Begnagrad, Quatebriga in Miladojka Youneed.  Prepotoval je tudi Azijo in Afriko, kjer se je izpopoljnjeval v etno glasbi na različnih strunskih inštrumentih, med leti 1989 in 1999 pa je živel in deloval v ZDA, kjer se je učil pri mednarodno prizananem glasbeniku Don Cherry-ju in poleg drugih znanih jazz glasbenikov sodeloval tudi s člani rock skupine Metallica.

Niko Novak / 26. obletnica bara Pr' Gabrijelu, Cerkno ob 19.00
Tokratna obletnica bara Gabrijel bo v znamenju domačega posebneža Nika Novaka, glasbenika, ki se je v preteklosti uveljavil kot pevec razbrzdanih garažnih rockerjev Dicky B. Hardy in kot polovica umazanega blues dvojca Incurabili (druga polovica je bil leta 2016 preminuli Bruno Subiotto). V zadnjih letih se je Novak podal v temačno kantavtorstvo, ki poleg darkerskega novega vala v spomin prikliče tudi ustvarjanje samosvojih izvajalcev, kot so Leonard Cohen, Nick Cave ali Johnny Cash. Novak je že v svoji prvi diskografski izdaji leta 2019 objavil kar tri albume, in sicer na karseda nekonvencionalen način, na USB-ključku, ki je bil priložen njegovi knjigi poezije (1, 2, 3,... 4, ŠKUC). Posamični albumi pa so že pred uradno objavo krožili med prijatelji, tako da se je še pred objavo omenjene zbirke poezije in glasbe Novakovega ustvarjanja navzela neke vrste avre podtalnosti, nekonvencionalnosti in nekomercialnosti. Na nastopih Niko poje in igra bas, posnetki pa razkrivajo bogatejši inštrumentarij in dodelano produkcijo
8€

TERRAFOLK: TERRA POP v Layerjevi hiši ob 20.00
Marsikdo se spomni čudovitih zvokov Terra Mystice, nekateri so nostalgični za katero izmed zasedb Terrafolk, a Terra POP....so nekaj posebnega. So sveža predstava klasik večinoma angleško govoreče pop glasbe, ki v izvedbi izjemnih glasbenikov dobijo novo dimenzijo. Zasedba je razprodala koncert na festivalu Lent 20 let po prvem srečanju tria Terrafolk v Sodnem stolpu v Mariboru.
TERRA POP zasedba: Klemen Bračko – POP capricci, solo violina | Barja Drnovšek in Bojan Cvetrežnik – POP, violinski duo | Danijel in An Černe – duo Terra Mistiki, kitara, flavta, violina, vokal
14€

_ GLEDALIŠČE

SNG Drama
ob 20.00 [veliki oder]: Jaques in njegov gospodar
Eden najznamenitejših sodobnih evropskih romanopiscev Milan Kundera je napisal igro Jacques in njegov gospodar v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Kundera v predgovoru k igri navaja vrsto razlogov za svojo odločitev, predvsem pa, da je v nenavadnem Diderotovem romanu v zgoščeni obliki našel bistvene postavke sodobne zahodne misli: inteligenco, humor in domišljijo. Razum in dvom, igrivost, relativnost vsega človeškega bistveno opredeljujejo zahodnega duha v njegovem iskanju modrosti in lepote.  Kunderova osrednja junaka se ves čas »samonanašalno« sprašujeta, ali sta sploh dobro »zamišljena« in predvsem ali sta sama kriva za svojo usodo ali pa je vse zapisano nekje zgoraj, v nekem širšem in večjem načrtu. Vsi liki po vrsti pa poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo in doživljajo ljubezenski zanos, telesno strast, varajo in so žrtve prevar, spletkarijo in se maščujejo, nazadnje pa so kaznovani za svoje (in tuje) napake.
ob 20.00 [mala drama]: Ne pozabite na rože
Gledališki oder je poln rož. Na enem koncu je klavir, nekje zraven sedi čelistka. Oder je pripravljen, predstava se lahko začne. Igralko, ki vstopi, publika takoj prepozna – večino svoje kariere je igrala v prav tem gledališču. Zdaj je v pokoju in prišla je, da pove, kar se ji zdi, da je po vseh teh letih igranja vredno in treba povedati. Da se ozre nazaj in prešteje, kar je pustila za sabo: vloge, režiserje, odrske sopotnike, kostume, šopke rož, izposojene identitete, odre, na katerih je stala, pisma oboževalcev, pisma sovražnikov, uspehe in nikoli izpolnjena pričakovanja. Čas je, da sebi in drugim položi račune in se poslovi od stvari, ki so zanjo minile. Toda – ali so res? Saj ne moreš na ukaz nehati biti igralka, ko pa ti oder vendar pripada! V avtobiografski pripovedi govori Polona Vetrih, igralka, o svoji poklicni in življenjski poti, hkrati pa preizprašuje mehanizme, ki jim je podrejen gledališki svet, in vlogo posamičnega igralca znotraj tega kolesja, v katerem se ni vedno lahko znajti. 

MGL 
ob 19:30 - Zimska poroka
V noči pred poroko se ponosna mati Šracia, ki bo naslednji dan oddala svojo hčer Velvecijo v zakon Popočenku, prebudi ob silovitem trkanju na vrata. Na skorajšnjo poroko, na katero se je pripravljala vse življenje, je namreč povabila dvesto gostov, zato ne more dopustiti, da bi kakšna slaba novica skazila ali celo prestavila poročni obred.
ob 20:00 - Le en smaragd
Knjiga, ki je prvič izšla leta 1925, opisuje dogodke, ki so se vrstili nekaj let pred tem.
V soparnih poletnih dneh se na razkošnih zabavah, ki so polne alkohola, ljudi in avtomobilov, končuje ljubezenska zgodba. Zgodba, ki se je začela leta 1918. Prekinila jo je vojna, ki je pomembno vplivala na nesrečna ljubimca, a na vsakega na svoj način. Na njuno ljubezen ob ponovnem snidenju vpliva usodna nesreča, ki se skriva pod bliščem in zamolčano bedo prekrokanih noči.

_ KINO

Slovenska kinoteka ob 20:00
Božji bojevnik (Nicolas Winding Refn, Danska/Velika Britanija, 2009, 35 mm, 2.35, barvni, 100', sp)
Po dolgih letih suženjstva na Škotskem uspe nememu bojevniku Enookemu s pomočjo dečka Areja končno zbežati. Skupaj se vkrcata na vikinško ladjo, ki je namenjena na križarski pohod. Ladjo zajame nevihta in po štiridesetih dneh se posadka znajde v reki sredi nenavadne, a obenem čudno znane pokrajine. Ko se izkrcajo, padejo v zasedo nevidnih napadalcev. Žrtve padajo ena za drugo in nikomur ni čisto jasno, kje se sploh nahajajo in ali ta kraj morda ne obstaja samo v njihovi domišljiji.

Kinodvor
     16.00 Najbolj grozen človek na svetu (Joachim Trier / Norveška, Švedska, Danska, Francija / 2021 / 127 min / norveščina)
Portret mladenke v dvanajstih poglavjih, s prologom in epilogom – film Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta) je očarljiva, igriva in duhovita drama o ljubezni v našem času ter o tem, kako lahko imaš v življenju vse, pa se še vedno počutiš kot največja zguba na svetu. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.
     19.00 Človeški glas (Pedro Almodóvar / Španija / 2020 / 30 min / angleščina)
Pedro Almodóvar je svoj prvi film v angleškem jeziku svobodno priredil po istoimenski igri Jeana Cocteauja. Tridesetminutna monodrama s Tildo Swinton, posneta med lanskim lockdownom, je bila premierno prikazana na festivalu v Benetkah, kjer je igralka prejela nagrado za življenjsko delo.
     20.00 Krt (Maite Alberdi / Čile / 2020 / 84 min / španščina)
Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.
     20.30 Benedetta (Paul Verhoeven / Francija / 2021 / 131 min / francoščina)
Film, navdihnjen z resničnim življenjem lezbične opatinje Benedette Carlini, je razburljiva pripoved o veri, oblasti in seksu v renesančni Italiji. Benedetto, ki je v Cannesu požela stoječe ovacije, nasprotniki pa so jo označili za »bogokletno« in »pornografsko«, je posnel vedno provokativni Paul Verhoeven (Prvinski nagon, Ona).