Wombo: Danger in Fives
Fire Talk, 2025
Bomo vsemirje bolje razumeli, če nagnemo glavo? Se bomo kdaj dokopali do hiš, ki stojijo na vodi? Kaj se skriva pod mizo in stoli? Takšna vprašanja pa še mnoga druga se nam porajajo v glavi ob poslušanju novega albuma svojevrstnih glasbenih mogotcev Wombo, Danger in Fives. Poraja se tudi splošno vprašanje o pomenu introspektivnih besedil, ki v tihem otroškem in občasno skoraj srhljivem šepetu odmevajo skozi ploščo. Sprašujemo pa se lahko tudi o občutkih nostalgije in pozabljene domačnosti, ki nas v družbi abstraktnih in dvoumnih podob spremljajo ob plošči, ki nas nikakor ne želi spustiti iz svojega zvočnega prijema.
Trio, ki ga sestavljajo basistka in vokalistka Sydney Chadwick, kitarist Cameron Lowe in bobnar Joel Taylor in ki letos praznuje deveto obletnico skupnega ustvarjanja, nam ne ponuja odgovorov, nam pa po treh letih zatišja znova ponuja izviren album. To je pravzaprav daljši preplet krajših pesmic, ki se odmika od doslej bolj tradicionalnih oblik pisanja besedil ter louisvillskim postpankerjem zadovoljuje apetit po ustvarjanju bolj neobičajnega zvočnega ambienta in hkrati ostaja zvest njihovemu precej izvirnemu in nepredvidljivemu toku glasbe, ki je bil poslušalcem najprej predstavljen s ploščo Blossomlooksdownuponus leta 2020.
Tokrat predstavljajo enajst novih skladb, med katerimi se le ena približa dolžini petih minut. Krajše glasbene grižljaje spremlja vseprisoten glas vokalistke Sydney Chadwick, ki se na plati popolnoma prepusti v teksturno bolj zračno in šepetajočo izvedbo. Ustvari za bend še neslišano skrivnostno in abstraktnejše vzdušje, po katerem poslušalstvo tava, se čudi in izgublja ob ustvarjanju lastnih interpretacij pomensko precej nedoločnih besedil. Ta spremlja podton introspektivnosti in melanholičnosti, s čimer vokalistka raziskuje tudi lastno spreminjanje osebnih odnosov in počasi navigira skozi neumoren tok življenja.
Besedila, ki so v primerjavi z njihovimi starejšimi deli znatno krajša in se v ušesa poslušalstva prikradejo v nekoliko drugačni, intimnejši obliki, z odmikom od popovskih in rockovskih elementov, spremljajo tudi ponavljajoči se in preprostejši bobni. Ob prisotnosti kravjega zvonca v komadu Reveal Dusty ti ponekod delujejo zelo osnovno in celo otročje. Ob tako navidezno enostavno zastavljenih tolkalih, med katera se zasidra vokal, pa poslušalski um skoraj zahteva predstavitev intenzivnejšega elementa, katerega bi se še lahko oklenili.
V tem primeru ta element predstavlja zvočno raznolika kitara. Ta na zarisano podlago bobnov in basa neprestano dodaja vložke, ki so pogosto precej kaotični in zvočno trši ter nepredvidljivi. Takšen zven kitare je denimo lepo predstavljen v uvodu komada Cloud 36, ki se nato razvije v precej mehkejšo skladbo, kot sprva namiguje ton kitare. Čeprav plošča nosi enoten zvok in le redko odstopi od zastavljenega ambienta, bi lahko rekli, da najbolj izstopa komad Ugly Room, v katerem se občasna skrivnostnost vokala dodatno izrazi, ko se razpleta v brezbesedno mrmranje. Na plošči izstopa tudi komad Common Things, ki bolj spominja na njihova dela s plošče Fairy Rust iz leta 2022.
Danger in Fives je zagotovo album, v katerem se posameznik lahko popolnoma izgubi in ohromi, hkrati pa skupek nosi tudi precejšnjo mero vedrine, ki je pričarana z raznimi elektronskimi vložki, kravjimi zvonci in tršimi zvoki kitare. Izvirno in prepričljivo vokalno izvedbo torej spremlja inštrumentalni del, ki je na videz preprost, ravno prav natrpan z različnimi drobci in dovolj nerazločen, da takoj zgrabi našo pozornost. Wombo so svoj glasbeni izdelek že predstavili z intimnejšim nastopom v domačem Louisvillu, zdaj daljše popotovanje nadaljujejo po domači Severni Ameriki, jeseni pa njihov prihod z veseljem pričakujemo tudi v naši bližini, ko se bodo ustavili na Dunaju, v Pragi in Budimpešti.
Dodaj komentar
Komentiraj