Tachyon: 46 Changes from a Different Plane of Pleasant Exchanges
Pagat, 2025
Tachyon, elektroničar in bivši klubski maratonec, ki so ga po ljubljanskih ulicah oklicali celo za slovenskega Aphex Twina, je naposled ponudil novo, četrto dozo zelo razgibanih elektronskih kompozicij. Album je izšel pri založbi Pagat, v delovanju katere je v zadnjem času mogoče razbrati oprijemljivejši potencial za vlogo akterja na domači alternativni elektronski sceni. Sedem komadov zaznamujejo vrline IDM-a in breakbeata, potopljene globoko v Tachyonovo značilno razpršeno in mladostno estetiko. Učinek pravljičarstva vzbujajo duhoviti in skrivnostni naslovi skladb, ki predstavljajo absurdistične reference na avtorjevo razmišljanje, raziskovanje in kulturni milje.
Glasba na albumu 46 Changes From a Different Plane of Pleasant Exchanges je kljub ekscentričnosti, gostoti, razbitosti in gličanju izredno svetla. Komad 20,000 years old stone “Electrical transformer” discovered in Kosovo (that got scientists scratching their heads) mysteriously vanished je odličen primer tega. Melodija, porazdeljena po različnih sintetičnih zvokih, se posluša kot hipnotična pastirska pesem ali pa zvočna kulisa legende o Zeldi. Postavljena v kontekst breakbeata zveni izjemno sodobno in oddaljeno od zelenih pašnikov, toda zrno funkcionalne podobnosti ne ostane skrito niti pod plastmi nasičenih in raztegnjenih sprogramiranih perkusij.
Smisel za melodičnost in pravzaprav tudi čista intuitivna sposobnost ustvarjalca za vodenje glasov prežema ploščo v celoti in ustvarja estetski kontrast med nežnostjo in grobostjo ali razbitino in celoto. Tukaj seveda mislimo bolj na kintsugi kot na običajen kolažni pristop. Kompozicije imajo jasen pripovedni lok, zgrajen z večjo ali manjšo napetostjo ter gostoto ritmičnih in melodičnih tekstur. Pristop do kompozicije metaforično opredeljujemo kot kintsugi zaradi ustvarjalčevega drobljenja glasbenih idej, toda ne na ravni koherentnosti, temveč zgolj zvočnosti. To je lastnost, ki jo Tachyon kultivira že od začetka svoje ustvarjalne poti.
Poleg tega glasbenikov opus še bolj zaznamuje njegova bogata glasbena domišljija, ki je po eni strani vpeta v okolje zoomerskih popkulturnih referenc, po drugi strani pa ga presega in nadgrajuje v ustvarjalcu lasten estetski svet, ki je nadvse globok in večplasten. Tachyon je eden tistih glasbenikov, pri katerih lahko občudujemo edinstvenost in ugibamo, od kod izvira njihov izraz. Podobno kot v pariških salonih preteklega stoletja, ko so stil pisatelja zlahka razbrali na podlagi tega, koga je ta v obdobju ustvarjanja sam prebiral.
Kljub vsemu povedanemu pa Tachyonova glasba ostaja eklektična in nišna. Njegovo raziskovanje sledi lastnemu vzgibu in kriteriju za uspeh, ki sta za nas nevidna onkraj verjetno objektivnega imperativa realizacije jasne ekspresije sebstva in identitete skozi medij zvoka in formo sodobnih elektronskih plesnih kompozicij. Ne glede na vložene ure produciranja glasbe se albuma drži etos lahkotnosti in iskrenosti. Ustvarjalec se izogne pastem kula in pretencioznosti ter trdno stoji na lastnih temeljih kljub dejstvu, da bi ga klubsko okolje lahko okronalo za enega boljših producentov na domači alt kid sceni.
Album predstavlja konsistentno nadaljevanje Tachyonovega opusa in nadgrajuje predhodno vzpostavljeno raven skrbnosti pri organizaciji zvočnosti ter kultiviranju domišljije in lastnega izraza, ki njegovo ustvarjanje brez dvoma ločita od vrstnikov.
Dodaj komentar
Komentiraj