Guedra Guedra كدرة كدرة: Mutant
Smugglers Way/Domino, 2025
Od gnawe pa do bass muzike, vse v enem izdelku. Maroški producent Guedra Guedra oziroma Abdellah M. Hassak je konec avgusta pri elektronski oziroma plesni založbi Smugglers Way, podzaložbi Domino Recording Company, izdal svoj tretji studijski album Mutant. Elektronski paket s prvinami etnične glasbe je glasbenikova vizija že od samega začetka, ko je leta 2020 izdal prvenec Son of Sun. Osrednje gonilo njegovega ustvarjanja je tudi filozofija afrofuturizma, kar zanj pomeni povezavo med tradicionalno glasbo njegovih prednikov in lastno prakso ustvarjanja sodobnih beatov.
Preden je Hassak vstopil v vlogo producenta, se je kalil pod različnimi didžej vzdevki, veliko pa se je ukvarjal tudi z raziskovanjem zvoka v obliki terenskih posnetkov. Drobce njegovega skrbnega, skoraj etnomuzikološkega raziskovanja lahko slišimo tudi na najnovejšem izdelku. Vanj so vključeni delčki perkusivnih posnetkov, nabranih med potovanji po afriški celini. Glasbenik je album konceptualno usidral v raziskovanje panafrikanizma, identitete in dekolonizacije.
Kljub temu, da so decentralizirani žanri ali pa morda bolje povedano žanri globalnega juga v zadnjem času vroča roba, do nje pogosto prihajamo v potrošniškem duhu skozi romantiziranje ali fetišiziranje določene kulture. V metelkovskih klubih se le redki sprašujejo, kaj je izvorni kontekst amapiana ali pa baila, toda morda to niti ni nujno. Ali ni vsaj z vidika ustvarjalcev ključno, da njihova glasba zgolj seže čim dlje brez vratarjenja, kot ga poznamo pri godbah, ki jih obdaja ekskluzivnost? Verjetno se razlaga skriva v dejstvu, da ustvarjalci sami glasbe ne dojemajo nujno kot politične. Samo še en dan v pisarni, ko poskušajo ustvariti plesne ritme za svojo ekipo. Politična postane šele takrat, ko jo kurator festivala umesti v program v imenu raznolikosti ustvarjalcev. Politična postane, ko jo druga oseba uporabi za svoj lasten namen.
Zdi se, da Guedra Guedra to razume in zato glasbo takoj postavi v političen okvir. Kot poudarja sam, je želel s kreativno skladnjo techna, bassa in duba osvežiti zvok afriških glasb in glasb diaspor. Uporabi jo kot platformo za prevpraševanje lastne identitete in razmislek o panafrikanizmu kot politični doktrini. To počne bolj ali manj posredno. Glasba sama namreč ne ponuja veliko jasnega diskurza ali oprijemljivih idej, s katerimi bi se lahko kot poslušalci soočili. Ustvarjalec ponuja kontekst zgolj kot uvid v lastne vrednote oziroma ponuja uvid v lastno videnje sveta, ki igra veliko vlogo tudi v ustvarjalnosti.
Kot si lahko predstavljamo za album, ukoreninjen v afriško glasbeno tradicijo, album Mutant vsebuje trinajst zvočno izjemno bogatih komadov in en kup pokalic. Ena takih je denimo skladba Calling Out, ki jo zaznamujejo poliritmično plastenje perkusij in razrezani terenski posnetki na izrazito bassovskih temeljih. Komad odlično pokaže, da Guedra Guedranima zgolj dobrih idej, temveč jih tudi mojstrsko izpelje. Kot pravi sam, je eden od ciljev z ritmično polnostjo izzvati tudi narativ zahodnjaških tehnologij, ki homogenizirajo in standardizirajo elektronsko glasbo.
Plošča Mutantv prvi vrsti predstavlja izvrsten dodatek k opusu ustvarjalca, ki je pokazal, da lahko po predhodnem albumu Vexillology seže še veliko globlje. Predstavlja pa tudi izjemno bogat, plesen in razmišljujoč album. Ponuja delčke afriške celine, zapakirane v jezik producenta, ki komunicira tudi z domačimi plesišči. Izjemno izviren album, ki z obstojem izziva obstoječe sisteme, obenem pa ostaja lahkoten, zabaven in zvočno širok.
Dodaj komentar
Komentiraj