Esoctrilihum: Ghostigmatah – Spiritual Rites of the Psychopomp Abxulöm
I, Voidhanger Records, 2025
Tokratna Tolpa bumov bo odprla kozmični portal avantgardnega black metala. Kar nekaj časa je minilo, odkar smo se posvetili francoski entiteti Esoctrilihum. Esoctrilihum je enigmatični one-man projekt francoskega glasbenika Asthâghula, ki deluje od leta 2017 in je od tedaj postal eden najbolj samosvojih glasov v sodobnem avantgardnem black metalu.
V osmih letih je Esoctrilihum izdal dvanajst dolgometražcev in več krajših izdaj, vse pod okriljem italijanske založbe I, Voidhanger Records, znane po podpori nenavadnim, progresivnim in vizionarskim projektom znotraj ekstremnega metala. Najnovejši album Ghostigmatah – Spiritual Rites of the Psychopomp Abxulöm z dolžino več kot osemdeset minut predstavlja eno najobsežnejših in najbolj dovršenih del v Asthâghulovem katalogu. Njegov ustvarjalni tempo je težko dohiteti in dojeti. Vsaka plošča gradi mitologijo, ki jo je glasbenik vzpostavil z zgodnjimi albumi, in širi lastno kozmično teologijo norosti, smrti in transcendence.
Skozi zvočni labirint plošče Ghostigmatah nas francoski vizionar znova vodi v lastno, groteskno dimenzijo abstraktnega black metala, kjer meje med svetim in absurdnim že dolgo ne obstajajo. Njegov projekt Esoctrilihum je v zadnjih osmih letih postal sinonim za ekstremno samostojno ustvarjanje, v katerem se black, death in doom metal stapljajo z liturgičnimi in psihedeličnimi zvoki v nekaj, kar bi lahko imenovali transdimenzionalni ritual. Nova plošča je razdeljena na štiri poglavja in deluje kot sonični ep o potovanju mrtvih duš k osemokemu demonu Abxulömu, ki jih nazadnje požre in raztopi v večnem niču.
Asthâghul je tudi tokrat sam odgovoren za skoraj vse – za vokale, kitaro, bas, bobne, sintetizatorje, orgle in harfo, le pri nekaterih skladbah je s spektralnimi visokimi vokali sodelovala gostujoča pevka Esthurïelh. Rezultat je simfonična kataklizma, ki združuje bombastičnost death in doom metala s kaotično dinamiko avantgardnega black metala. Že uvodna skladba Hark! The Bewitched Trumpet of the Red Harbinger Is Calling the Dead to Gather brez oklevanja zareže v ušesa poslušalca. Takoj ponudi izurjeno bobnanje in blackmetalske tremolo rifaže. Plošča nato potuje med veličastnimi orgelskimi pasažami in peklenskim industrialnim hrupom, ki v svojem kaosu vselej ohranjajo smisel in strukturo.
Asthâghul z neomejeno ustvarjalnostjo preizkuša meje zvoka in kompozicij. Za projekt Esoctrilihum je značilna vedno čista produkcija. Ne zveni organsko, toda to ne pomeni, da hrupa ni. Nekateri deli so zelo eksperimentalni in vzbujajo nelagodje. Vokalna paleta je obsežna: sega od globokega kruljenja do histeričnih krikov, prežetih z obrednim tonom, včasih pa se glasbenik oglasi tudi s čistimi, skoraj gregorijanskimi napevi. Prav na te izčiščene vokalne prijeme se moramo privaditi. Če smo iskreni, bi album brez njih deloval odlično. Celota izpade kot ritual, v katerem je vsak sloj zvoka premišljeno postavljen, da ustvari občutek transcendentalne groze in popolnega razkroja telesa.
Ghostigmatah je najambicioznejši in najbolj zrel dosežek v diskografiji Esoctrilihuma. Asthâghul je ohranil brutalnost prejšnjih albumov, a jo nadgradil z bogatejšimi aranžmaji in skoraj baročno podobo ter pripravil ploščo, ki ni lahko prebavljiva. Ekstremna glasbena forma in zajetna dolžina albuma tvorita nekakšno breme, skozi katerega se nismo zmogli prebiti v eni seansi. To pa je pravzaprav tudi pozicija, ki jo umetnik zagovarja in neguje.
Dodaj komentar
Komentiraj