Širom @ Kino Šiška
Kino Šiška, Ljubljana, 18. 10. 2025
Na sobotni večer, 18. oktobra, smo se željni utehe pred vso med tednom nabrano napetostjo podali v Kino Šiška. Na veliki oder je namreč ta večer prispel daljnosežni folk trio Širom, da bi predstavil peti studijski album V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja, in nas povabil, da z njim praznujemo deseto obletnico ustvarjanja.
Zasedba, ki jo sestavljajo Samo Kutin, Ana Kravanja, Iztok Koren in njihov vedno širši inštrumentarij, nam je skozi leta zlezla pod kožo. Na naši frekvenci Širom spremljamo od njihovih prvih, leta 2015 izdanih skladb in prvenca Trilogija, I. del, ki je izšel leto kasneje pri Založbi Radia Študent. Glas o izvirnosti, imaginarni folkovski melodiki in slikovitih zvočnih impresijah ruralnosti te zasedbe se je nato razširil tudi med obče domače poslušalstvo in daleč onkraj meja naše dežele.
Oder Katedrale nas je pričakal v soju zastrtih luči, ki so z rumenkastimi odtenki barvale širen nabor glasbil iz različnih glasbenih tradicij in naredi sam inštrumentov, razporejenih po rdeči preprogi med tremi sklopi mikrofonskih stojal. Odet je bil v preprostost, toplino in domačnost. Samo pogled nanj je masiral naše prenapete čute, ki so jih Širom z organsko igro nato tudi dokončno sprostili. Prostor okrog glasbil so glasbeniki zasedli z izjemno umirjeno maniro, s katero so nakazali potek preostanka koncerta in skladnost nastopa s svojim glasbenim izrazom.
Ob prvih zvočnih figurah skladbe Med prsti kaplje jutrišnje zore smo bili navzoči gostoljubno povabljeni v intimno in blagodejno slušno izkustvo. Z neposrednim prenosom od glasbila do naših bobničev se je to poglobilo in odzvanjalo intenzivneje kot ob studijskih posnetkih, v katere so inštumentalisti igranje ujeli za novo zgoščenko. S preprosto formo so spretno manevrirali med poliritmijami in preprostejšimi zvočnimi vzorci; se ujeli v hipnotičnih repeticijah, jih izpustili in organsko napletli nove. Oblikovali mistične melodične motive narave in jih mestoma dinamično reorganizirali z avantgardnim razbijanjem in škripanjem, ki se je za nekatere poslušalce izkazalo za prezahtevno. Mi pa smo se zibali ob blagodejnih zvenih, ki so se po dvorani vili kot šepet poletnega vetra. Ganjeni zadrževali solze ob razgibanih napevih, ki jih je toplina Aninega glasu spremenila v čustvene pripovedi. Začutili tresenje telesa ob basovsko-tolkalnih ritmih, ki so sprostili vse do zadnje od nenehnega vrveža otrdele mišice.
Vseobsegajoča veličina glasbene govorice, v katero smo se zavili in pozorno prisluhnili vsakemu njenemu zvenu, je bila le navidezno oblikovana za nas. Opazili smo, da sta bila veliki oder in publika pred njim za glasbenike postranskega pomena. Za veličino in udarnost se niso posebej menili. Igrali so prizemljeno in preprosto, brez izrazite produkcije ali nastopaškosti. Pozornost so strogo usmerili v muziciranje. Igrali so sproščeno, virtuozno in nepretenciozno mojstrsko. Igrali so zase.
Ta mehurček so Širom prebodli le ob medglasbenih premorih, ko so se zahvalili sodelujočim na albumu in nas nagovorili s kontekstom albuma. Njihove pretekle plošče so bile prežete z navdihujočo naravo, v kateri so odraščali in ki je tako oblikovala njihov glasbeni izraz. Med drugim naj bi jih oblikovalo tudi navigiranje situacije v času pandemije in takratne tako imenovane kovidne koalicije. V nekoliko moralizirajočem govoru so pojasnili, da so navdih črpali iz medosebnih odnosov in upanja na boljši svet v luči »trenutne situacije«, komade označili za »protestne pesmi«, zaklinjanja v naslovu albuma pa razložili kot »klicanje k sodelovanju in sobivanju z drugimi vrstami na planetu« ter kot »totalno kritiziranje nacizma, vojne in reči, ki so se zdele samoumevno izginule, a se kar ponavljajo«.
Širom so po bučnem aplavzu in vzklikih publike, željne bisa, večer zaključili z dodatno skladbo Zate zvečer bodo volkovi zapuščeni čarno, ki nas je z zvočno veličino predramila iz okamnelosti. Ob enostavnih ritmih transa smo se člani publike nekoliko razvneli in mestoma prikimavali ter poplesavali na svojem sedišču. Koncert je tako ponudil vse: dovršeno zvočno podobo, pomirjujočo zvočno prezenco in trenutek popolne sprostitve.
Najprodornejši slovenski bend našega časa je ponovno dokazal moč domiselne in iznajdljive glasbene forme. Na prvi pogled minimalistična odrska postavitev, ki so jo razgibale zgolj zanimive oblike širokega nabora inštrumentov, je med muziciranjem zaživela. Veličina koncerta je izvirala prav iz vizualne preprostosti, prizemljenosti ustvarjalcev in njihove usmerjenosti v igranje. Predanost inštrumentom in užitek ob godenju sta se preslikala v imeniten glasbeni izraz. Širom so oblikovali izjemno slikovite kompozicije, ki so odmevale skozi vse nas do zadnjega aplavza, ob tem pa so ohranili organsko in subtilno odrsko prezenco, katere edini fokus je bil glasba. Glasba, ki doni neopredeljivo imaginarno glasbeno tradicijo, ki šepeta skromnost in odzvanja iskreno strast do igre.
Dodaj komentar
Komentiraj