ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška, 27. 7. 2025

Kar zadeva ponudbo metalskih koncertov, v Zagrebu res ni dolgčas. Ekipi Abyssal Booking in Nasty Events skrbita, da imamo na voljo redno ponudbo ekstremnih imen, ki so včasih bolj, drugič manj znana, za bende večjega kalibra pa skrbita Hangtime Agency in Los Angeles Agency. Los Angeles Agency so med drugim v Zagreb ponovno pripeljali francoske metal velikane Gojira, tokrat z italijansko predskupino Lacuna Coil.

Gojira so pred dvema letoma v družbi novozelandske zasedbe Alien Weaponry napadli zagrebški Dom Sportova, tokrat pa so Francozi gostovali v starem centru Zagreba, v športno-rekreativnem centru Šalata blizu starega mestnega parka, ki je še vedno v rabi za športne dogodke, kljub temu da res ni videti najbolje. Toda prav v tem je čar tega prostora, ki z razpadajočo brutalistično podobo predstavlja popolno lokacijo za močnejše glasbene izraze. Nekaj dni pred Gojiro so Šalato v enem tednu kar dvakrat obiskali ameriški Queens of the Stone Age, tako da je bila infrastruktura, torej oder, ozvočenje, šanki in tako dalje, za bend kalibra Gojira ustrezna in preizkušena. 

Če so nas v nedeljo zjutraj mediji bombardirali z novico o tragičnem dogodku v Poreču, ko so nič hudega slutečega mladeniča zverinsko pretepli varnostniki, je bila varnostna, policijska in preostala ekipa v Šalati več kot korektna in učinkovita. Koncert je bil razprodan, kljub temu pa je živelj, ki je prišel z vseh vetrov, zelo hitro prispel na igrišče, na katerem se je ob 20.30 začel koncert.

Dogajanje je odprl italijanski kvintet Lacuna Coil, ki je množico zelo hitro osvojil s svojim poslušljivim, toda iskreno rečeno precej prežvečenim modernim metalskim zvokom, ki precej spominja denimo na Evanescence in njim podobne zasedbe. Bend obstaja od leta 1997, do danes je izdal enajst albumov, zadnjega, Sleepless Empire, ki je izšel februarja letos, pa trenutno tudi promovirajo. Zasedba zna igrati, bolj surovi vokalist Andrea Ferro in skorajda operna vokalistka Cristina Scabbia sta karizmatična glasbenika. Skladbe gredo zlahka v uho, vendarle pa je muzika precej predvidljiva, sterilna, skoraj pocukrana. Enolični repertoar je popestrila priredba skladbe Enjoy the Silence benda Depeche Mode, je pa treba priznati tudi, da je 50 minut italijanskega metaliziranega popa minilo precej hitro. Vrhunec so Lacuna Coil zagotovo dosegli s hitom Heaven's a Lie iz leta 2002, ki ga poslušamo v ozadju oddaje, njegovo sporočilo pa zelo ustreza tudi današnjim časom.

Štirideset minut čakanja je minilo hitro, še posebej, če si padel v debato, pil precenjeno pivo ali čakal v vrstah za WC. Nato pa so oder zasedli Gojira. Za razliko od nastopa izpred dveh let tokrat niso predstavljali kakšne nove plošče, zato smo se nadejali preseka njihove precej bogate diskografije. Slišali smo lahko skladbe iz novejšega obdobja. Bend se je osredotočil na aktualni album Fortitude iz leta 2021, na izjemno popularni Magma iz leta 2016, na presek albuma L'Enfant Sauvage iz leta 2012, starejše obdobje pa so predstavili s trisom komadov z dvajset let starega, najprepoznavnejšega albuma From Mars to Sirius. 

Na tem mestu naj nekoliko predstavimo Gojiro, francoski bend, ki se je najprej imenoval Godzilla. Od leta 2000 do danes je svoj prvotni tehnični death metal zvok razvil v dostopnejši, spevnejši, zagruvan metal, ki pa se še vedno spogleduje s kompleksnostjo, dinamičnostjo in atmosferičnostjo, medtem ko so bila besedila že od samega začetka družbenokritična in časovno precej aktualna. Gojira je tudi eden redkih bendov, ki ima že dobrih trideset let enako glasbeno postavo. Kreativno jedro tvorita brata Duplantier, Joe s kitaro in vokalom ter Mario z bobni. Mario je večinoma odgovoren tudi za grafično podobo bendovih albumov. Zasedbo sestavljata še solo kitarist Christian Andreu in basist Jean-Michel Labadie. To trdno jedro in dober čut za pisanje sta bržkone glavna aduta za to, da je Gojira danes eden najbolj popularnih bendov v metalu, njihov nastop v Zagrebu pa je to tudi potrdil.

Pred razgreto publiko in v nenehni nevarnosti nevihtnega vremena so odigrali sedemnajst skladb. Koncert so odprli s komadom Only Pain z albuma Magma, pri čemer je bilo hitro jasno, da jim bo od začetka do konca koncerta uspelo držati zelo dobro in stabilno zvočno sliko, kar ni tako običajno za druge bende, ki včasih porabijo prve tri komade, da zvenijo tako, kot je treba. Gojira nimajo teh težav – kjerkoli v Šalati smo stali, smo vse slišali jasno in glasno. Zvok je bil zelo dober, prav tako pa je doživetje koncerta obogatil tudi zelo dober light show, ki je bil enostaven, a učinkovit. Menjave različnih barv na nekakšnem barvnem loku, projekcije simbolov in raznih piktogramov, pri eni od skladb tudi cel animiran videospot, vse skupaj pa je bilo okrepljeno z ognjenimi izbruhi, dimom, proti koncu pa tudi z rdečimi trakovi, ki so nadomestili na metal koncertih pogosto moteče konfete. 

Večino koncerta je namesto zasedbe govorila glasba, čeprav si je vokalist Joe Duplantier vedno vzel čas, da je na kratko vprašal, kako smo in ali bi nemara radi slišali še kako izbrano skladbo. Levji delež pozornosti je seveda prevzel bobnar Mario Duplantier, ki je imel tablo z vprašanjem, napisanim v hrvaščini. Pisalo je, ali hočemo slišati še duplih bas pedalov in ali nas morda ne moti, da bodo neprestano tolkli pet minut. Itak, da so bili obiskovalci za, bend pa je nato prešel v ne tako pogosto odigran in kompleksen komad From the Sky z albuma From Mars to Sirius. Poleg klasičnih hitov Silvera, Stranded, The Cell in drugih je veliko pohvalo požela skladba Flying Whales, ki po skromnem mnenju recenzenta omenjenega dogodka predstavlja eno njihovih najbolj čustvenih in pomenljivih skladb in ki jo zlahka povežemo z Gojirino podporo organizacijam, kot sta Sea Shepherd in Greenpeace. 

Navdušenje je povzročila tudi skladba Mea Culpa (Ah! Ça ira!), ki so jo lani predstavili na otvoritveni ceremoniji olimpijskih iger v Parizu. Pri tem je Joe Duplantier poudaril, da gre za skladbo, ki se je pela, ko so prinašali žrtve revolucije h giljotini, in nas poučil, kako zajebano je dejstvo, da so v Franciji giljotino uporabljali do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekaj več govorov je zasedba podala v drugi polovici koncerta, pri tem pa poudarjala povezovanje narodov, enotnost ljudi in podobne misli.

Glede na to, da je pred slabima dvema tednoma Zemljo zapustil Ozzy Osbourne, so Gojira odigrali tudi skladbo Under the Sun/Every Day Comes and Goes zasedbe Black Sabbath, ki so jo tudi predstavili na dogodku Back to the Beginning v Birminghamu, ki se je odvil na začetku julija letos. Sledil je še Gojirin komad The Gift of Guilt, ki je publiko in bend povzdignil v katarzo. Ob 23. uri so Gojira zapustili oder, pred tem pa obljubili, da se bodo skušali vrniti čimprej. Upamo, da jih pot enkrat zanese tudi v Slovenijo.