* poročilo: Tretji globalni Nyéléni forum: prehranska suverenost ni vprašanje kmetijstva, temveč protikapitalistični program za družbeno transformacijo

* reportaža: divja odlagališča odpadkov in njihov vpliv na vode

V tokratnem osrednjem delu oddaje Kilavo seme smo pripravili prispevek o divjih odlagališčih odpadkov in njihovem vplivu na vode. Pogovarjali smo se z Borisom Kolarjem, biologom in ekotoksikologom, ter Jako Kranjcem, strokovnim vodjo Društva Ekologi brez meja.

* psihedelični kotiček: Hmelj

************************************************************

Tretji globalni Nyéléni forum: prehranska suverenost ni vprašanje kmetijstva, temveč protikapitalistični program za družbeno transformacijo
 

Že nekaj desetletij je jasno, da neoliberalne politike za veliko večino ljudi na planetu ne izboljšujejo življenjskih razmer, ne na podeželju ne v mestih. Ker so osnovne potrebe, kot je hrana, vse bolj vpete v globalne verige, so različna družbena gibanja začela promovirati koncept prehranske suverenosti, ki izpodbija model globalizirane proizvodnje in distribucije hrane pod nadzorom korporacij in trga. 

Da bi naslovile ta vprašanja na globalni ravni, so organizacije Friends of the Earth International, Via Campesina, World March of Women, West African Network of Peasants and Agricultural Producers, World Forum of Fish Harvesters and Fish Workers in World Forum of Fisher Peoples leta 2007 v Maliju organizirale Prvi globalni Nyéléni forum za prehransko suverenost. Sestalo se je več kot 600 delegatov s petih celin in pravico do prehranske suverenosti so opredelili kot novo paradigmo boja proti lakoti in revščini, kot prostor upora proti neoliberalizmu, za gradnjo demokratičnih prehranskih in gospodarskih sistemov ter pravično in trajnostno prihodnost.

Med 6. in 14. septembrom letos je v Kandyju na Šrilanki potekal že tretji globalni Nyéléni forum, na katerem se je zbralo več kot 700 delegatov iz več kot 100 držav. Kmeti, staroselci, ribiči, pastirji, delavci in migrantski delavci, feministke, okoljevarstveniki, raziskovalci, aktivisti na področju zdravja in umetniki so naslovili polikrizo našega časa. Prehranska suverenost namreč vključuje številne ravni, zato se je fokus globalnih Nyéléni forumov ves čas širil. Od pravice, da ljudje odločajo o lastni prehrani in kmetijskih sistemih, nadzora nad semeni, zemljo in vodo ter upora proti tržno naravnani humanitarni pomoči v hrani do vključevanja izkušenj urbanih potrošnikov, migrantskih in okoljskih gibanj ter močne feministične perspektive in utemeljitve vizije prihodnosti v agroekologiji. 

Septembrski forum je te temelje nadgradil z novimi dimenzijami. Pomemben konceptualni prispevek foruma je bila artikulacija hrane kot skupnega, k čemur lahko prispevajo banke semen, skupnostno kmetijstvo, kooperative in solidarnostni finančni mehanizmi, ki omogočajo kolektiven nadzor nad produkcijo in distribucijo hrane. Nadaljevali so se razmisleki o solidarnostni ekonomiji kot delu prehranske suverenosti, ki omogoča ljudem, da vzpostavijo svoje lastne prehranske sisteme, neodvisne od trga in državnih omejitev. Obenem je bila izpostavljena energetska demokracija, ki stremi k nadzoru nad proizvodnjo in distribucijo energije, torej k neposrednemu soodločanju in načrtovanju energetskih virov. Prehranska suverenost je bila obravnavana tudi kot vprašanje socialne reprodukcije, pri čemer je bilo nevidno delo žensk v kuhinjah, na poljih in tržnicah prepoznano kot hrbtenica prehranskih sistemov in zato neločljivo povezano z bojem za odpravo patriarhata. 

Nyéléni forum pa je opozoril tudi na genocid v Palestini. Izraelsko sistematično uničevanje kmetijskih površin, omejevanje ribolova, nadzor nad vodnimi viri in blokade osnovnih živil so v Gazi hrano spremenili v vojno sredstvo. Zato so v Kandyju različna ljudska in družbena gibanja poudarila nujnost bojev proti kapitalizmu, pa tudi proti fašizmu, imperializmu, kolonializmu in drugim sistemom zatiranja, ki jih spodbuja. 

***********************************************************

Divja odlagališča odpadkov in njihov vpliv na vode

V tokratnem osrednjem delu oddaje Kilavo seme smo pripravili prispevek o divjih odlagališčih odpadkov in njihovem vplivu na vode. Pogovarjali smo se z Borisom Kolarjem, biologom in ekotoksikologom, ter Jako Kranjcem, strokovnim vodjo Društva Ekologi brez meja.

Za začetek smo Borisa Kolarja vprašali, kakšna je razlika med legalnimi in nelegalnimi odlagališči odpadkov.

/////////////////////////////////////////////

Nekateri odpadki (pločevinke ali elektronske naprave) imajo ekonomsko vrednost, saj jih je mogoče reciklirati in znova uporabiti. Zadnja desetletja so se na področju ravnanja z odpadki zgodile ogromne spremembe, kar zahteva tudi evropska zakonodaja, še posebno ko govorimo o vplivu odpadkov na vode. Kot je povedal Boris Kolar, se del odpadkov še vedno deponira na odlagalna polja, ki pa morajo imeti zagotovljeno tesnjenje posebne vrste, da voda ne pronica v podtalnico. V zbirnih centrih izjemno strupeno izcedno vodo, ki vsebuje tudi težke kovine, zbirajo in zajemajo ter pošiljajo na posebno čiščenje, ki je zelo zahtevno. Vse tisto, kar je za čiščenje izcedne vode treba zagotoviti v zbirnih centrih, pa se na divjih odlagališčih ne izvaja.

O tem, koliko divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji obstaja in zakaj je nastal register divjih odlagališč, smo se pogovarjali z Jako Kranjcem.

/////////////////////////////////////////////

Postopek vzpostavitve registra se je začel leta 2009, z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Kot že omenjeno, je bilo zabeleženih od 11.000 do 12.000 odlagališč, ki so jih natanko opisali po velikosti, sestavi in vrsti odpadkov. Metodologija popisovanja je bila dovolj preprosta, da je omogočila široko sodelovanje prostovoljcev in učinkovito organizacijo čiščenja. 

Divja odlagališča odpadkov so pogosto na območjih, kjer voda hitro pronica do podtalnice, denimo na prodnatih tleh, v gramoznih in kraških jamah. Kot je povedal Kolar, na kraškem terenu podzemna voda nima samočistilne sposobnosti, saj lahko neposredno odteka v podzemne rezervoarje. Tam ni svetlobe, ki je sicer močen dejavnik pri biološki razgradnji in fotodegradaciji, in prav tako ni mikrobnih združb, ki bi snovi razgradile. 

Kot že omenjeno, imajo pri čiščenju tovrstnih divjih odlagališč, ki so zelo draga, velik pomen raziskovalne organizacije in prostovoljci. Kje vse se divja odlagališča odpadkov pojavljajo, je povedal Jaka Kranjc.

/////////////////////////////////////////////

Kot je povedal Kranjc, na divjih odlagališčih odpadkov najdemo mešanico kosovnih in komunalnih odpadkov, elektronsko opremo, tudi sode s potencialno nevarnimi tekočinami, ostajajo pa večinoma gradbeni odpadki. Gradbeni odpadki, kot sta zemljina in pesek, se odstranjujejo z mehanizacijo. Pogosto se zarastejo in dajejo vtis, da niso nelegalni. Kako je z odstranjevanjem divjih odlagališč odpadkov, smo povprašali tudi Borisa Kolarja.

/////////////////////////////////////////////

Kot pravi Kolar, je področje ravnanja z odpadki v Sloveniji razmeroma dobro urejeno. Po njegovem mnenju je vprašanje le, ali imamo dovolj učinkovito zakonodajo ter ustrezne kazenske sankcije in postopke ugotavljanja odgovornosti. Včasih je namreč zelo težko dokazati, da so osumljenci storili kaznivo dejanje, in ne zgolj prekrška. Razlika je seveda velika: pri kaznivem dejanju lahko storilec konča v zaporu za več let, pri prekršku pa gre pogosto le za nekaj sto evrov denarne kazni.

Ljudje, ki živijo v bližini divjih odlagališč odpadkov, zaradi pomanjkanja znanja in instrumentov težko ugotavljajo, v kakšnem stanju je njihovo okolje, čeprav lahko divja odlagališča močno vplivajo na njihovo zdravje in zdravje okolja. Več o vplivu divjih odlagališč odpadkov na zdravje je povedal Jaka Kranjc.

/////////////////////////////////////////////

Organiziranje večjih čistilnih akcij divjih odlagališč odpadkov ima pogosto predvsem simbolni pomen, ne toliko zaradi neposrednega vpliva na okolje, temveč zaradi ozaveščanja ljudi o pomenu varovanja narave in odgovornega ravnanja z odpadki.

Kot je za konec povedal Boris Kolar, lahko pod vodo, zlasti v mestih, najdemo marsikaj, od starih koles do prometnih znakov, vendar če nekaj v strugi ali jarku leži že deset let, lahko včasih s čiščenjem povzročimo več škode kot koristi. Narava pogosto »posvoji« takšne odpadke, jih preraste in vključi v svoj ekosistem. Zelo pomembno pa je čiščenje nabrežin, saj tam ostaja velika količina mikroplastike, ki povzroča velike težave.

/////////////////////////////////////////////

Problematiko mikroplastike sta izpostavila oba naša sogovornika. Tudi mi se jima pridružujemo in vas za konec vabimo k poslušanju številnih prispevkov s to tematiko, ki so nastali na Radiu Študent.

***********************************************************

Kilave psihoaktivne rastline: hmelj

 

Hmelj, ki je najbližji sorodnik konoplje, je od 6 do 12 metrov dolga trajnica vzpenjavka. V osrednji Evropi lahko divji hmelj raste v nižinskih gozdovih in na barjih, ob stranpoteh in v živih mejah. Zaradi dobrega zraka, obilnih padavin in čezmernega UV-sevanja, ki v pivu povzroča aromatično grenčino, naj bi bilo ta čas eno najpomembnejših območij komercialnega gojenja Tasmanija. 

Prva, ki je natančneje opisala psihoaktivne učinke hmelja in njegovo uporabnost pri konzerviranju piva, je bila redovnica Hildegarda iz Bingna. Uporabo hmelja v pivu so proti koncu srednjega veka izumili krščanski menihi, ki so se zelo zanimali za anafrodizične lastnosti hmeljevih cvetov. V čarovništvu pa naj bi se hmelj uporabljal predvsem za spokojno spanje ter v zdravilnih žakeljcih in kadilih.

Hmelj pri ljudeh povečuje melanholijo in obremenjuje črevesje. Je pomirjevalo in »blag hipnotik« z izrazitimi sedativnimi učinki, zlasti pri uporabi v kombinaciji z baldrijanom. Učinkovit je pri zdravljenju motenj spanja in odtegnitvenih simptomov. Zaradi estrogenih lastnosti hmelja naj bi kronično uživanje piva povzročalo feminizacijo moškega telesa in razvoj tako imenovanih »pivskih prsi«. 

Stranski učinki (razen alergijskih reakcij) in interakcije ob njegovi uporabi niso znani. Vsa zdravila in pripravki iz hmelja, vključno s homeopatskimi pripravki, pa so na voljo brez omejitev.

Viri:

Christian Rätsch (2005), The Encyclopedia of Psychoactive Plants: Ethnopharmacology and Its Applications, str. 39–42.

Scott Cunningham (2019), Enciklopedija čarovnih rastlin, str. 94.