POLICIJA NI PRIJATELJICA

Po uboju novomeščana vlada obljublja rešitve za tako imenovano romsko problematiko. Leta sistematičnega izključevanja namerava reševati s širjenjem policijskih pooblastil in strožjimi kaznimi. Kot že tolikokrat prej mediji s senzacionalističnim poročanjem širijo strah ter sistemski problem slikajo kot varnostno grožnjo, edini odziv na katero je lahko ena in edina zavetnica varnosti, policija.

Ta ista policija, ki je bila v času karantene znana po kaznovanju dostavljalcev hrane, ki so si sredi praznih trgov drznili jesti rogljičke, po tem, da je za noge in roke čez trg republike vlačila starejše in na otroška igrišča metala kanistre solzilca. Ta ista policija, do katere je civilna javnost razvila upravičen bes, se je v zadnjih letih na vse pretege Trudila, da bi spet postala prijateljica ljudstva in njegova zaupanja vredna zavetnica. Medijsko delo, kot ga lahko spremljamo v primeru iz novega mesta, ji pri tem dobro služi.

Ne smemo pa pozabiti, da je pod podobo rešiteljice belega, slovenskega prebivalstva, njena sicer gnila, represivna in globoko nasilna narava. Policija, na katero se računa v novem mestu, je ta ista, ki bo v mrzlo Kolpo 'vrnila' begunskega otroka, ignorirala vse prijave nasilja, ki predhajajo femicid in se obrnila stran, ko je potencialni prekrškar premožen in/ali bel. Če pa obstaja zgolj sum, da bi potencialni prekrškar lahko bil reven, brezdomen, odvisnik, ne-belec ali celo migrant, je odziv policije precej hitrejši in nasilnejši.

Tak je bil napad policije na člana Ambasade Rog, ki se je pred dvema tednoma zgodil v ljubljani in zaradi katerega je en od tovarišev končal v bolnišnici, drug pa v pridržanju. V nadaljevanju sledi izjava Antiavtoritarne platforme, Vsak policijski udarec je preveč!

Policija ni nevtralen organ, ki zgolj zagotavlja red in mir, kakor nas skušajo prepričati že od vrtca naprej. Njena naloga je predvsem varovanje obstoječega reda: zasebne lastnine, lastninskih razmerij, kapitalistične družbene ureditve, katere del so tudi mejni režimi z deportacijami ilegaliziranih prebivalcev in rasistična delitev delavcev na tiste s “pravimi” in tiste z “nepravimi” državljanskimi statusi. Ti režimi usvarjajo množico brezpravnih, prekarnih delavcev, podvrženih najbolj grobemu kapitalističnemu izkoriščanju, skoraj brez možnosti organiziranja.

Rasistični izpad policajev, ki se je pred dnevi zgodil v Ljubljani, moramo brati v tem kontekstu: fantje v modrem so svoje delo – rasno profiliranje, nadlegovanje in nasilje, ki se sicer največkrat dogaja v obliki deportacij – morda le preveč vestno opravljali. Rasizem v policiji ni stvar posameznih gnilih jabolk, ki mečejo slabo luč na sicer zdravo nabirko klenih slovenskih varuhov reda. Prav tako rasistični izpadi niso osamljeni incidenti nekaterih prenapetežev v policijskih vrstah. Gre za sistematično in sistemsko podprto nasilje nad ljudmi, ki ne delijo statusa, barve kože in/ali kraja rojstva z večinskim prebivalstvom te države. Namen tega nasilja pa je jasen, obdržati te delavce na mestu, ki jim ga je namenil kapitalistični sistem – na dnu družbene lestvice.

Primerov policijskega nasilja tudi sicer ne manjka. Ne dolgo nazaj je v medije prišla (še ena) grozljiva novica o tem, da je tudi uradna preiskava policijske intervencije, ki se je zgodila pred desetimi meseci in po kateri je umrl 37-letni Ljubljančan, potrdila, da so za njegovo smrt odgovorni policisti. Tovrstne zgodbe – najbolj ekstremni primeri nasilja – je nemogoče skriti, a na tem mestu se je smiselno vprašati: Koliko primerov policijskega nasilja in prekomerne uporabe sile ostaja nerazkritih, ker se žrtve ne upajo izpostaviti? Koliko zloglasnih policijskih prijemov davljenja, posledica katerih je nezavest in v več primerih tudi smrt, ostaja nerazkritih, ker se žrtve nimajo na koga obrniti za pomoč? Še kdo sploh dvomi, da so tovrstnih prijemov še hitreje in bolj skrito deležni migrantski delavci in druge osebe, ki imajo drugačno barvo polti? Do kdaj bomo trpeli samovoljnost, rasizem in nasilje policije?

Od razširitve pooblastil policije, ki naj bi predstavljale rešitev za vrnitev občutka varnosti novomeščanov si tako ne smemo obetati več varnosti, pač pa zgolj več represije in nasilja nad že zdaj represiranimi skupnostmi.

80 let Italijanske anarhistične federacija (FAI)

Predstavitev in diskusija: Petek, 31. oktober 2025, ob 20h, A-Infoshop, AKC Metelkova mesto, Ljubljana

Italijanska anarhistična federacija (FAI) je bila ustanovljena leta 1945 na kongresu v Carrari. Tudi na podlagi več kot dveh desetletij sodelovanja anarhističnih militantov v antifašističnem in partizanskem boju. FAI je preživela številne viharje zgodovine in letos praznuje 80 let obstoja. V začetku oktobra je organizacija proslavila obletnico na "kraju zločina" v Carrari z dobro obiskano konferenco, kjer je obravnavala svojo zgodovino in sedanje izzive. Praznovanja so vključevala tudi javno demonstracijo za ponovno pridobitev Germinala, zgodovinskega prostora Carrara FAI, ki je trenutno zaprt zaradi špekulacij s sosednjimi stavbami.

Na dogodku bodo tovariši iz FAI predstavili ozadje in programe svoje organizacije, ki nasprotuje vojni, državi, kapitalizmu, rasizmu in patriarhatu, da bi uresničili družbo enakosti in svobode za vse. Predstavitvi bo sledila diskusija.

Več o ustanovnem kongresu FAI lahko preberete na Anarhistki

Napovedujemo: 

Napolnimo delavsko blagajno - Razredni broj vabi na zabavo

Kolektiv Razredni broj  vabi na dobrodelno zabavo. S prispevki na vhodu in šanku se bo bogatil solidarnostni sklad za migrantske delavce, ki so jih agencije in podjetja s praznimi obljubami zvabila v Slovenijo. 

Donirana sredstva izkoriščanim delavcem omogočijo, da se postavijo na noge. V preteklih nekaj mesecih so zbrana sredstva večim delavcem omogočila poiskati boljšo (ali sploh prvo) zaposlitev, hkrati pa tudi njihovo aktivno participacijo v delavskem boju. 
Več o donacijski kampanji si lahko preberete na povezavi

BAD NEWS: Angry voices from around the world 

Oddaja je bila pripravljena na srečanju mreže anarhističnih in antiavtoritarnih radiev, ki je letos potekalo v Freiburgu. Poslušate jo lahko v nedeljo ob 11 na valovih Radia študent!